Ali imajo podjetja na voljo dovolj ustrezno usposobljenih delavcev, je eden ključnih dejavnikov, od katerih je odvisna rast produktivnosti in tudi uvajanje novih tehnologij v podjetjih, evropska komisija ugotavlja v letošnjem poročilu o konkurenčnosti. Izobraževanje in usposabljanje tako v času, ko se ljudje izobražujejo za pridobitev poklica, kot stalno izpopolnjevanje znanja v času, ko so že zaposleni, torej v gospodarstvu posameznih držav pridobiva vse pomembnejšo vlogo. Država torej mora poskrbeti za čim bolj učinkovit izobraževalni sistem, ki je v skladu s potrebami podjetij, podjetja sama pa morajo za svoje zaposlene organizirati različna izobraževanja in jim omogočiti pridobivanje novih znanj porek lastnih izobraževanj in v okviru sistema vseživljenjskega izobraževanja.
Raziskave kažejo, da bi enoletno šolanje pripomoglo k povečanju produktivnosti za 8 do 10 odstotkov, navaja evropska komisija. Podjetja, ki imajo med zaposlenimi več srednje in visoko izobraženih ljudi, imajo po podatkih iz poročila, večjo rast produktivnosti in tudi večjo rast izvoza. Kar nekaj denarja za projekte vseživljenjskega izobraževanja je na voljo tudi v proračunu EU. V zadnjem času mi ljudje vse pogosteje pravijo, da marsikdo, ki se je usposabljal v tujini, v domačih podjetijih ne more dobiti zaposlitve ali pa mu na zavodu za zaposlovanje ponudujo kakašno slabo plačano uradniško mesto. V slovenskih podjetjih so zaposleni očitno v precejšnji meri še zmeraj strošek, ki zmanjšuje dobičke lastnikom, ne vir za povečanje konkurenčnosti in dolgoročni razvoj.
Poročilo o konkurenčnosti je po besedah Gerta-Jana Koopmana, direktorja na direktoratu za industrijo in podjetništvo pri evropski komisiji, sicer analitično poročilo, ne politični dokument. V njem so navedeni glavni dejavniki za povečevanje konkurenčnosti podjetij, osredotoča se na reforme na mikroekonomski ravni. Osredotoča se na usposobljenost delovne sile in probleme industrijskih podjetij, ker ne morejo dobiti dovolj ustrezno usposobljenih kadrov.
Spodbudno je, da se konkurenčnost evropskih podjetij povečuje in so pri tem uspešnejša od tekmecev v ZDA. Spodbudno je tudi, da podjetja v novih članicah EU pri konkurenčnosti hitro dohitevajo stare članice. Poročilo kaže tudi močno povezavo med produktivnostjo podjetij in odprtostjo trgov oziroma konkurenco. Več kot ima podjetje na trgu konkurence, več vlaga v razvoj novih izdelkov in storitev, bolj se trudi povečevati kakovost. Gert-Jan Koopman je navedel, da povečanje odprtosti trga za 1 odstotek pomeni povečanje produktivnosti za 0,6 odstotka. “Gospodarska rast ni le posledica povečevanja produktivnosti, ampak tudi zaposlovanja, oba dejavnika sta med seboj povezana in zgolj skupaj omogočata rast BDP,” ugotavlja Koopman.
Na mikroekonomski ravni, torej na ravni podjetij, so spremembe organizacije trga in dela v podjetjih najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti.
To velja zlasti za investicije v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, če so povezane z ustreznimi organizacijskimi spremembami v podjetju in nujnimi investicijami v usposabljanje zaposlenih, ob odpiranju trga in odpravi birokratskih ovir.
Če imajo podjetja na voljo dovolj ustrezno usposobljenih kadrov, lahko razvijajo in uvajajo nove tehnologije, in zmožna so jih tudi učinkovito uporabljati. Probleme pri iskanju ustezno uspodobljenih ljudi imajo podjetja v vseh sektorjih.
Kakšna je prihodnost industrije v EU? “Mikroekonomske politike so ključne za prihodnost industrije in njeno konkurenčnost. Občutno se povečuje uporaba storitev v industriji, nadaljevala se bo tudi selitev proizvodnje v cenejše države, kar zahteva tudi spremembe v organiziranosti proizvodnje. Pet temeljnih horizontalnih politik iz lizbonske strategije, ki so povečanje usposobljenosti zaposlenih, povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, odprava birokratskih ovir, vzpostavitev konkurenčnega notranjega trga in povečanje energetske učinkovitosti lahko bistveno vpliva na prihodnost industrije. Analize kažejo, da izvajanje teh politik v prihodnjih 20 letih lahko prispeva k bruto domačemu proizvodu v EU 8 odstotkov. Poročilo tudi ugotavlja, da je evropski industriji več ali manj uspelo zadržati svoj delež na svetovnem trgu, ki dosega okrog 23 odstotkov svetovnega izvoza in z ustreznimi reformami ga lahko ohrani tudi v prihodnje,” izpostavlja Koopman.
Tradicionalne industrijske panoge, kot je tekstilna in oblačilna industrija, usnjarska in čevljarska industrija, se bodo po mnenju analitikov evropske komisije v prihodnje v Evropi ohranile, če bodo razvile konkurenčne nove proizvode, z novo dodano vrednostjo in kakovostjo. Nekatera italijanska podjetja iz teh sektorjev, ki izdelujejo visoko kakovostne izdelke, so recimo že ves čas zelo uspešna, ugotavlja Koopman. Tradicionalne industrije poleg vlaganj v nove izdelke in razvoj novih tehnologij potrebujejo tudi vrhunski dizajn in marketing. Marketing je, recimo, ena najbolj šibkih točk slovenske Mure, ker zanj preprosto nima denarja, kakor je razlagal prejšnji direktor.
Avstrijska tekstilna industrija je recimo že našla kar nekaj tržnih niš, predvsem proizvaja tekstil, s katerim je mogoče nadomestiti plastiko (recimo za kable), pa tudi za avtomobilsko industrijo (varnostne blazine), za oblačilno industrijo in za opremo v stanovanju avstrijski tekstilci zdaj proizvajajo posebej kakovostno blago, ki ga na Kitajskem in v drugih nizkocenovnih državah še nekaj časa ne bodo zmogli proizvesti, ugotavljajo izvedenci avstrijskih inštitutov.
Ugotovitve analitikov evropske komisije potrjuje tudi nemški Miele. Solastnik podjetja Markus Miele je oktobra ob odprtju razstavnega salona v Ljubljani za Večer dejal, da imajo vseskozi drugačne zamisli od tekmecev, naredili so prve gospodinjske aparate z mikroračunalniki, patentirali pralni stroj z bobnom v obliki satovja, že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prvi izdelali pomivalni stroj. Njihovi inženirji ogromno razvijajo, svoje zamisli pa tudi vseskozi preverjajo pri kupcih. Drugi solastnik podjetja Reinhard Zinkann je dodal, da pri razvoju razmišljajo o potrebah prihodnjih generacij, zato je Miele vedno korak pred drugimi. Proizvodnje Miele ne seli v cenejše države, ker le v Nemčiji lahko zagotovi strog nadzor kakovosti in ustrezno znanje. Njihovi inženirji se lahko sestanejo v nekaj urah, ne komunicirajo prek videokonferenc, prednost dajejo osebnemu stiku.
Evropska komisija v svojem poročilu o konkurenčnosti tudi opozarja, da še ni mogoče napovedati, katere nove tehnologije (nanotehnologija, mikrosistemi, biotehnologija, elektromehanični sistemi) bodo v prihodnosti uresničile potencial, ki se jim ga pripisuje danes. Kljub temu jih je treba razvijati naprej, saj je njihov doprinos lahko ogromen.
V poglavju o razlikah med EU in ZDA poročilo evropske komisije kaže, da EU ne zaostaja zaradi sestave industrijskega sektorja, ampak zaradi zaostanka posameznih sektorjev. Pri uvajanju novih tehnologij, spremembah organiziranosti in učinkovitosti evropske tekmece najbolj prehitevajo ameriški trgovci na področju veleprodaje in maloprodaje. Ta sektor v EU doprinese k rasti produktivnosti 15 odstotkov, v ZDA pa 35 odstotkov. “Ključni razlog za razliko v produktivnosti tega sektorja v ZDA in EU je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in organizacijske spremembe v trgovskem sistemu,” pravi Koopman.
Poleg izobraževanja in usposabljanja bodo po oceni analitikov evropske komisije velik vpliv na rast BDP v prihodnje imele še boljša zakonodaja, odrpava administrativnih ovir za podjetja, vlaganja v raziskave in razvoj, konkurenčnost trgov, okoljska politika in energetska učinkovitost. Britanski trgovski koncern Tesco je recimo septembra letos sporočil, da bo vložil 25 milijonov funtov v ustanovitev inštituta, ki se bo ukvarjal s klimatskimi spremembami, predvsem se bo osredtočil na raziskave in razvoj, kako potrošnika prepričati in mu pomagati, da “bo kupoval bolj zeleno”.
Po podatkih Deloitte je 16 slovenskih podjetij po prihodkih med 500 največjimi podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi. Med 1000 podjetji, ki po podatkih evropske komisije v EU največ investirajo v raziskave in razvoj, pa sta samo dve iz Slovenije. Le Krka je na obeh lestvicah.
...
