Žmahtna kampanja? Poglejte k sosedom!

Ker me narava ni obdarila s tako dobrimi prebavnimi organi, da bi lahko že drugi dan zapored prenašal povolilne izbruhe veselja pristašev naše tako imenovane levice, sem malce pogledal k sosedom Hrvatom, kjer so zdaj ravno sredi predvolilne vročice. Naj takoj povem, da mi je bilo za dvoboj Türka in Peterleta prav toliko mar, kot mi je za dvoboj Sanaderja in Milanovića. Se pravi, da mi bolj vseeno že ne more biti. Žal mi je le, da naši zakonodajalci nimajo dovolj domišljije. Za premagovanje kulturnega boja bi si lahko izmislili res izvirni recept: dvojno predsedstvo. Tako bi si naša finalista to protokolarno funkcijo razdelila na pol in bi na Erjavčevi med tednom sedela vsak po en dan, ob petkih pa oba skupaj od osmih do poldneva. Vse za boljše razumevanje med levico in desnico.

Medtem ko so pri nas novinarji poročali o nekakšni črni, negativni, umazani in kajševemkakšni volilni kampanji, je na Hrvaškem volilna kampanija prav takšna, kot se za ta praznični festival demokracije tudi spodobi. Žmahtna, če razumete pomen te zastarele besede. Poglejte samo tale politični spot, ki ga je HTV žal prepovedala. Pa ne razumem, zakaj, saj vendar temelji na dokumentarnih posnetkih.

Kadar se pri nas pred volitvami oglasi sveta cerkev, ki tako sramežljivo obrača besede, da bolj preprosti verniki sploh ne razumejo, kaj jim želijo škofje sporočiti, se takoj oglasijo ateistični dušebrižniki in ponavljajo staro mantro o ločenosti cerkve in države. Ne na Hrvaškem, dragi moji! Tam le kardinali malce popazijo na besednjak. Zato pa imajo vojaškega ordinarija Juraja Jezerinca po imenu, ki brez sramu pove, kaj se bo zgodilo, če bodo ljudje slučajno izvolili sataniste, pardon – komuniste: v šolah ne bo več verouka, mladi bodo imeli še več svobode, določene vrste prepovedanih drog pa bodo lahko nekaznovano uživali vsi. Tako se govori!

Pa še tole. Njihova 11. volilna enota, v kateri so na Hrvaškem rojaki z volilno pravico, ki živijo zunaj domovine, šteje približno 400 tisoč duš. Da ne bi kdo po nemarnem omenjal tistih nekaj desettisoč Slovencev v drugih državah s pravico do izbire oblasti v državi, ki jo lahko občutite predvsem na sončni strani Alp. Nesrečnemu Peterletu bi ne pomagali niti vsi njihovi glasovi.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Žmahtna kampanja? Poglejte k sosedom!”
  1. Miha A. je rekel/rekla:

    Se strinjam. 100x bolje bi nam bilo, če bi imeli tako politično sceno, kot naši južni sosedje. Da o Argentini sploh ne govorimo.

  2. 4000 je rekel/rekla:

    Razlog zakaj Hrvati niso v Eu je tudi v tem. Če milan misliš, da je to Hrvaško cepetanje in nestrpnost bolje kot imamo mi, se motiš. Če bi rad akcijo in neverjetne zgodbe s pravljičnimi junaki pojdi v kino. Lahko pa tako gledaš. Od bratov Hrvatov se demokracije ne bomo kaj prida naučili. Njihov verouk v šoli pa ne verjamem, da je civilizacijski preboj ampak brc v temo. Cerkev na hrvaškem dela tako kot na Poljskem. Faktura sledi :) ! Njihova nestrpnost in frustracija (predvsem zaradi vojne, delno pa tudi mentalitete) zame ni vzor. Verjamem pa, če bi večina Slovencev tako razmišljala kot ti, bi bil naslednji referendum izstop iz EU. »Žmahtnosti« je dovolj vsepovsod, redki pa se lahko pohvalijo z nivojem. Če ne bi Petrletu vsilili (on pa jasno sprejel) bedaste kampanije v 2. delu, bi lahko dejal, da se nivo političnega komuniciranja dviguje. Tako pa. No, bolje je že kot je bilo. Hlipanje za cerkveno mnenje in mnenje argentincev je bilo na teh zadnjih volitvah jasno nagrajeno.

  3. ervinator je rekel/rekla:

    Domnevam, da je spot prepovedan, ker se žaljivo poigrava z nacionalnimi čustvi (mene je zmotil cinični zaključek “prodano”).

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 11. december 2009 

V Bruslju se vse bolj razplamteva spor zaradi predlaganega povišanja plač uradnikom, ki so zaposleni v evropskih institucijah – za 3,7 odstotka v primerjavi z letom 2008. Valerie Rampi, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za administrativne zadeve, birokratsko pojasnjuje, da mora svet EU v skladu s sedanjimi pravili do konca leta sprejeti odločitev. O tem se predstavniki evropske komisije in držav članic že nekaj časa dogovarjajo na ravni diplomatov (Coreper 1).
Države članice morajo na podlagi pravil, ki so bila sprejeta leta [...]

darja, sobota, 2. januar 2010 

Vsaj 37 tisoč dodatnih vojakov bodo članice in partnerice zavezništva Nato poslale v Afganistan v letu 2010. Generalni sekretar zavezništva Danec Anders Fogh Rasmussen na tej podlagi zagotavlja, da bodo razmere v Afganistanu vedno boljše.
Uradno so pripadniki Nata v Afganistanu zato, ker hočejo preprečiti, da bi v tej državi spet usposabljali teroriste za napade, čeprav je New York Times pred kratkim objavil besede nekdanjega pripadnike obveščevalne službe CIA, da v Afganistanu ni več Al Kaide in v Al Kaidi ni [...]

manca g. renko, petek, 4. december 2009 

Marta Verginella, edina (ženska) profesorica na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je v sredo v prostorih nove knjigarne Modrijan predstavila svojo zadnjo knjigo z naslovom Meja drugih (primorsko vprašanje in slovenski spomi), ki jo je iz italijanščine prevedla Tea Štoka.
Ko je knjiga je pred slabim letom z naslovom Il confine degli altri izšla pri rimski založbi Donzelli, se je v enem mesecu povzpela na lestvico najbolj prodajanih knjig esejistike v Italiji. Drobna knjiga strne zgodovino dvajsetega stoletja Slovencev [...]

sašo ornik, nedelja, 12. april 2009 

Začela se je twitterska revolucija, bi lahko označili dogodke dva dneva po parlamentarnih volitvah v Moldaviji z nasilnim zavzetjem parlamenta in predsedniške palače. Scenarij kot da je bil že napisan. Še ena revolucija na področju bivše Sovjetske zveze, po vzoru revolucije vrtnic v Gruziji in oranžne revolucije v sosednji Ukrajini, tokrat začeta na spletu s pomočjo raznih socialnih omrežij. Toda ta revolucija ni bila uspešna.
Moldavija, država z 4,3 milijona prebivalcev, ugnezdena med Romunijo in Ukrajino,  velja za najrevnejšo državo v [...]

darja, sreda, 1. julij 2009 

Češka je dokazala, da male članice niso kos vodenju EU, je v Spieglu napisala Ulrike Guérot, vodja urada sveta EU za zunanje zadeve v Berlinu. Res so Čehi naredili nekaj napak, zgodilo se jim je nekaj nerodnosti, a zaradi tega nikakor ne gre vse prepustiti Nemcem in Francozom. Francozi so predsedovali v drugi polovici lanskega leta. Kaj je delal njihov predsednik Nicolas Sarkozy?
Po tekočem traku je skliceval izredna zasedanja, za katera ni znal nihče prepričljivo povedati, v čem je njihov [...]