Kako evropska komisija v svojih rednih spomladanskih in jesenskih gospodarskih napovedih vidi gospodarske razmere v posamezni državi članici, običajno pove že z naslovom. Naslovi, s katerimi je ocenila v letošnjih in lanskih napovedih razmere v Sloveniji, so: Močna rast pojenjuje ob okrepljenih inflacijskih pritiskih (november 2007); Solidna gospodarska rast s čvrsto potrošnjo in zmanjševanjem investicij (maj 2007); Gospodarstvo cveti s ciljem prevzema evra (november 2006) in Zdrava rast se nadaljuje (maj 2006).

Jesen 2007: Močna rast pojenjuje ob okrepljenih inflacijskih pritiskih

Inflacija se je v letu 2007 izrazito povečala in bo na letni ravni predvidoma dosegla 3,5 odstotka, potem ko je v letu 2006 znašala 2,5 odstotka. V letu 2008 pa bo predvidoma dosegla 3,7 odstotka, če se bo ta napoved uresničila, bo slovenska inflacija prihodnje leto enaka, kot je bila leta 2004. Pri tem je veliko negotovosti, piše komisija. Učinke gospodarske rasti, ki se bo upočasnila, bodo verjetno izničili pritiski za povečanje plač, pa tudi povečanje cen blaga in cen energentov. Slovenija je posebej občutljiva na povečanje cen nafte, ker imajo energenti veliko težo v košarici za izračun inflacije. Tudi cene hrane bodo predvidoma še rasle. Pritiski za povečanje plač so večinoma posledica načrtov vlade, da bi zmanjšala razlike v plačah v javnem sektorju, zato se bodo stroški za plače v tem sektorju v letu 2008 občutno povečali. To povečanje pa je lahko podlaga za pritiske po enakem povečanju plač v zasebnem sektorju. Kljub temu se bo inflacija v letu 2009 predvidoma spet znižala.

Gospodarska rast je ostala čvrsta v 2007, nadalje piše evropska komisija. V prvi polovici leta se je BDP realno povečal za 6,5 odstotka. Konec leta bo rast predvidoma dosegla 6 odstotkov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Ta rast je predvsem posledica gradnje avtocest, močna pa je bila tudi rast investicij podjetij v stroje in opremo, kar je posledica potreb industrije. Zasebna potrošnja je ostala živahna zaradi povečevanja zaposlovanja in nižje obdavčitve fizičnih oseb. Izvoz blaga in storitev se je v prvi polovici leta zelo povečal, in sicer zaradi prevzema evra, večjega tujega povpraševanja, zlasti se je povečal izvoz avtomobilske industrije. Visok je bil tudi uvoz.

V 2008 bo rast v Sloveniji dosegla 4,6 odstotka, kar je še zmeraj precej nad rastjo v obdobju od leta 1997-2006, ko je dosegla 4,2 odstotka. Rast bo po oceni evropske komisije prihodnje leto manjša kot letos zaradi poslabšanja razmer na zunanjih trgih in na stanovanjskem trgu. Zasebna potrošnja bo ostala krepka zaradi povečanja plač v javnem sektorju, ki ji bo sledilo tudi povečanje plač v zasebnem sektorju. Izvoz se bo zmanjšal zaradi razmer na zunanjih trgih, pa tudi zaradi tega, ker so proizvodne zmogljivosti v ključnih podjetjih, zlasti slovenski avtomobilski industriji, že skoraj dosegle mejo. Zmanjšal se bo tudi uvoz, zaradi tega bo vpliv zunanje trgovinske bilance na BDP pozitiven.

V letu 2009 evropska komisija napoveduje zmanjšanje rasti na 4 odstotke. Zmanjšala se bo gradnja avtocest, nekoliko se bo zmanjšala zasebna potrošnja, rast izvoza bo še vedno visoka, a manjša kot v letih 2007 in 2008. Manjši bo tudi uvoz, zaradi manjših investicij in potrošnje.

Zaposlenost se bo letos povečala za 2,2 odstotka, zlasti na račun gradbeništva. Brezposelnost se bo zmanjšala na 5 odstotkov, v letih 2008 in 2009 bo še padla, rast zaposlovanja se bo zaradi zmanjšanja gospodarske rasti zmanjšala.

Proračunski primanjkljaj bo letos dosegel 0,7 odstotka BDP, kar je bistveno manj od načrtovanih 1,5 odstotka, ki jih je komisija napovedala v spomladanski napovedi. Manjši primanjkljaj od predvidenega bo Slovenija dosegla zaradi bistveno večjih prihodkov proračuna na račun davčne reforme, višje gospodarske rasti od predvidene – komisija se je v spomladanski napovedi zmotila in napovedala le 4,3 odstotno rast za letos -, tudi izdatki proračuna so narasli manj kot v letu 2006. V prihodnjih dveh letih se bodo prihodki proračuna prav tako povečevali, če se bo davčna reforma nadaljevala. Zaradi povečanja izdatkov za plače v javnem sektorju in manjše gospodarske rasti pa se bo proračunski primanjkljaj v letu 2008 povečal na 1 odstotek BDP in se leta 2009 spet znižal na 0,8 odstotka. Javni dolg se bo s 25,6 odstotka letos do leta 2009 znižal na 23,8 odstotka, tokrat predvideva evropska komisija.

Gibanje cen, stroškov dela in rast izvoza

^{Vir: Evropska komisija}

Glavni kazalniki, ki jih v poročilu navaja evropska komisija

_{Vir: Evropska komisija}

Pomlad 2007: Solidna gospodarska rast s čvrsto potrošnjo in zmanjševanjem investicij

Nadpoved evropske komisije za inflacijo v Sloveniji: V prvih osmih mesecih 2006 so enakomeren trend zmanjševanja inflacije prekinile visoke cene nafte. Kljub temu je letna inflacija dosegla 2,5 odstotka, enako kot leta 2005. Od julija leta 2005 učinkov visokih cen nafte na inflacijo ni bilo mogoče zmanjšati z zniževanjem trošarin, ker so te dosegle minimalno raven, ki jo predpisuje zakonodaja EU.

Še v letošnji spomladanski napovedi je komisija predvidela, da bo inflacija konec leta na ravni iz leta 2006, ob zmernem agregatnem povpraševanju in ohranitvi relativno nizke rasti stroškov dela. Med tveganji je poleg cen nafte omenila le, da inflacijo lahko ogrozi še liberalizacija trga z elektriko in plinom za gospodinjstva s 1. julijem 2007. Opozorila je še, da še ni jasno, ali se bo vlada odločila povečati stopnjo DDV, zaradi katerega bi bila inflacija v letu, ko bi se to zgodilo, višja za 0,8 odstotne točke.

Jesen 2006: Gospodarstvo cveti s ciljem prevzema evra

Napoved evropske komisije za inflacijo v Sloveniji: V letu 2006 so zmeren trend zmanjševanja inflacije prekinile visoke cene nafte. Potem ko je stopnja inflacije marca padla na 2,3 odstotka, se je avgusta povzpela nazaj na 2,7 odstotka. Od julija leta 2005 učinkov visokih cen nafte na inflacijo ni bilo mogoče zmanjšati z zniževanjem trošarin, ker so te dosegle minimalno raven, ki jo predpisuje zakonodaja EU. Ker so cene nafte začele padati, je vlada spet začela povečevati trošarine (dva krat po avgustu). Kljub temu je povprečna letna stopnja inflacije septembra padla na 2,6 odstotka, konec leta pa bo predvidoma dosegla 2,5 odstotka, kar je enako kot leta 2005, je pred enim letom v svoji napovedi napisala evropska komisija.

Za leti 2007 in 2008 pa je novembra lani glede inflacije predvidela, da se bo rast cen potrošnih dobrin umirila okrog 2,5 odstotka, pod pogojem, da bo vlada uresničevala srednjeročni načrt za reguliranje administrativnih cen in bo trošarine za tobačne izdelke usklajevala v skladu z dogovorom z EU. Rast cen v prihodnje je odvisna od cen nafte in od učinkov liberalizacije trga z elektriko in plinom za gospodinjstva po 1. juliju 2007. Prav tako še ni jasno, ali se bo vlada odločila povečati stopnjo DDV, zaradi katerega bi bila inflacija v letu, ko bi se to zgodilo, višja za 0,8 odstotne točke.

Pred letom dni je komisija ocenila, da je tveganje, da bo inflacijo povzročila rast plač, majhno. To oceno je utemeljila na dogovoru o usklajevanju plač v letih 2006 in 2007 v zasebnem sektorju za zmerna 2 odstotka nominalno, ki so ga junija 2006 dosegli socialni partnerji. Socialni partnerji imajo možnost, so lani v jeseni še napisali na evropski komisiji, da se bodo na panožni ravni pogajali za večjo rast, če bo to dopuščala rast produktivnosti.

Pomlad 2006: Zdrava rast se nadaljuje

Napoved evropske komisije za inflacijo v Sloveniji: V letu 2005 se je stopnja inflacije zaradi izredno trdnega tečaja tolarja znižala na 2,5 odstotka. Med letom so cene na trgu padale zaradi večje konkurence, ki je posledica vstopa Slovenije v EU. Poleg tega je vlada uravnavala administrativne cene tako, da ni spodbujala inflacije. Učinke rasti in padca cen nafte je uravnavala s trošarinami, ki so julija 2005 dosegle najnižjo raven v skladu z zakonodajo EU. Istočasno je v skladu z dogovorom z EU usklajevala trošarine za tobačne izdelke. Trend zniževanja inflacije je ostal enakomeren.

Obstoječa politika vlade in stabilnost tečaja tolarja na podlagi zahtev ERM II brzdata inflacijske pritiske, je maja lani ugotovila evropska komisija. Ob upoštevanju povečanja tržnih cen zaradi dviga cen nafte, se bo inflacija do konca leta minimalno povečala in dosegla 2,4 odstotka. Uvedba dvojnega označevanja cen s prvim marcem 2006 bi morala preprečiti povečanje inflacije zaradi uvedbe evra. Rast cen potrošnih dobrin se bo predvidoma umirila, povečanje pa lahko povzroči rast cen nafte in liberalizacija trga z elektriko in plinom za gospodinjstva s 1. julijem 2007. Prav tako še ni jasno, ali se bo vlada odločila povečati stopnjo DDV, zaradi katerega bi bila inflacija v letu, ko bi se to zgodilo, višja za 0,8 odstotne točke. Tudi pogajanja o usklajevanju plač še niso končana.

Razmere v Sloveniji bo evropska komisija spet ocenila v začetku prihodnjega leta, ko bo preučila program stabilnosti, ki ga mora vlada poslati v Bruselj decembra. Kmalu zatem pa bo objavila naslednjo gospodarsko napoved.