Primorske novice so proslavile visok jubilej – 60. obletnico izhajanja. Na poti od prve številke Nove Gorice, glasila novozgrajenega mesta za izgubljeno Gorico, ki se je kmalu preimenovalo v Primorske novice za celotno Slovensko Primorje, preko združitve s Slovenskim Jadranom, od tednika, poltednika in izhajanja trikrat na teden do dnevnika, se je pisala povojna zgodovina Primorske. Ubesedile in uredile so jo generacije novinarjev in urednikov, delavcev in direktorjev. Vsaka je prinesla nove korake razvoja, nov zagon, vsaka je premagovala svoje težave. Sedanja se morda sooča z največjo in na določen način najbolj nerazumljivo krizo doslej. In to se je odražalo tudi ob jubileju.
Žal danes slovenski mediji, ne samo Primorske novice, pač nimajo pravih razlogov za praznovanje in razvojni pogled v prihodnost. Španovija politike in lastnikov je zaradi svojih interesov okupirala kar nekaj najpomembnejših medijev, zaustavila njihov razvoj, povzročila negativno kadrovsko selekcijo v kolektivih in – zgodba še ni končana. Na Delu je v treh letih že tretja garnitura direktorjev in odgovornih urednikov, ki menavajo kader tudi po hierarhiji navzdol. Tako je na Primorskih novicah, ki imajo v enem letu tretjo direktorico in že četrto vršilko dolžnosti odgovornega urednika. Ponovno se nekaj dogaja na Večeru, čeprav Milan Predan, na slovesnosti edini predstavnik nacionalnega medija, uradno še vedno nič ne ve o tem. Ampak tudi to so že udomačene oblike pritiska na vodstva slovenskih medijev. Obvladana je Slovenska tiskovna agencija (STA), obvladana javna RTV.
Zdi se, da so slovenski mediji za oblast in lastnike kot belo blago. Zadovoljijo svojo trenutno potrebo in ga zavržejo ali zamenjajo. Koga brigajo bralci in gledalci, javnost, človeški viri, razvoj, dobiček.
In potem »praznuješ« zaradi forme, zato, ker je treba. Avla palače Tarsia je bila resda polna, vendar v njo več kot 70 ali 80 ljudi tako ne gre. Tam so bili sosedje z medijske ulice (regionalni center RTV Slo), nekaj direktorjev, nekaj namestnikov, del kolektiva, en poslanec in škof Metod Pirih. Ni bilo obalnih županov, direktorjev velikih lastnikov Primorskih novic, rektorice Primorske univerze … Besede so tekle, kot je slogan jubileja, le da se je marsikdo vprašal, kam. Upihnjene so bile svečke na slavnostni torti, ob kateri je bilo malo novinarjev, nobenega upokojenca, nobenega »motečega elementa«. Celofan je za dobri dve uri prekril stvarnost.
Večina novinarjev se je pripravljala na pravi žur – na žur solidarnosti v novogoriški Mostovni. Najprej so se pod okriljem sindikata v ponedeljek postavili za novinarstvo in oblekli posebne majice z napisom »nepokorjeni«. Potem so direktorici Suzani Zornada Vrabec izročili odprto pismo in ga na žuru v okviru protestno-zabavnega programa še javno predstavili. Kaj piše direktorici 29 novinarjev (od 50) Primorskih novic s prvopodpisanim Venčeslavom Japljem?
Podpisani novinarji, soustvarjalci Primorskih novic, se ne strinjamo z vašim odnosom do novinarjev in uredništva Primorskih novic ter ga odklanjamo. Z odstavljanjem novinarjev in z osebnim poseganjem v delo uredništva zmanjšujete njegovo avtonomnost in verodostojnost, časniku pa jemljete vsebinsko pestrost in kakovost. Iz osrednjega primorskega medija ga tako spreminjate v obroben, bled časopis.
Kar direktorica v tretji osebi seveda vidi drugače.
Navedbe v pismu pa so pavšalne, neresnične in zavajajoče. Skrb vzbujajoče je, da podpisani novinarji ne ločijo skrbi za ustvarjanje časopisa in skrbi za poslovno dobrobit družbe. To sta dva različna procesa v naši hiši. Časopis delajo in ustvarjajo novinarji, za vsebinska pestrost, pokritost, verodostojnost, strokovno uravnoteženost je odgovorno uredništvo in njegovi vodje, torej tudi uredniki, ki so se pod pismo podpisali. To poslovodstvo se ni nikoli vmešavalo v vsebino časopisa. Žal je res, da so danes konkurenčne zahteve trga, do družbe, do časopisa in do vseh zaposlenih v družbi neizprosne. Tako se morajo tudi zaposleni v uredništvu izkazovati kot učinkoviti, hitri in kakovostni če naj bo celotna družba uspešna.
In spomin odtava k praznovanju 50. obletnice. Na slovesnost v novogoriško gledališče je s televizijskega soočenja prihitel takratni predsednik Milan Kučan, prišli so poslanci različnih strank, župani, direktorji slovenskih medijev, podjetij, inštitucij, kulturniki, lastniki, prijatelji, upokojenci, bralci. Avtorji in akterji prireditve so bili Miran Košuta, Boris Kobal, Verč, Drago Mislej-Mef, dovoljena je bila satira, skupaj so zapele Tinkara, Anika in Lara. Gostje in gostitelji so oblekli slovesna oblačila in se tako tudi počutili. Rodila se je Sobota.
A kdaj piše pesnik najbolj pretresljive stihe? Ko krvavi njegovo srce. Kdaj je umetnik najbolj ustvarjalen, kdaj človek v sebi začne odkrivati neslutene moči? Ko je prizadet, preganjan, trpinčen, ko bi moral potlačiti svoje vrednote in načela. Novinarji pišejo peticije, pisma vodstvu, omrtvičenost jih počasi zapušča. In hvala bogu, imamo splet.
[...] Nekdanja direktorica Primorskih novic s svojo odkrito kritiko na Razgledih: [...]
SPOŠTOVANI
Ob branju tega in podobnih sestavkov imam občutek, da gospodje na oblasti verjamejo, da se je zgodovina začela z njimi. In kaj je bližje kot podredit si medije, ki bodo pisali zgodovino po nareku.
V njihovo žalost, so se pa zadeve začele spreminjat. Na kar so gospodje ugotovili, da se tako ne da delat in, da so vse kritike SAMO natolcevanja, neresnice, celo zarota in še bi se našlo kaj.
Kot navaden državljan jim svetujem: pustite demokraciji demokracijo in svinčnike naj šilijo tisti, ki jih znajo uporabljat.
BORIS