Ustavno sodišče je za pet členov zakona o financiranju občin ugotovilo, da so v neskladju z ustavo, zato jih morajo vlada in poslanci državnega zbora v letu dni spremeniti. V tem času morajo za 8., 11., 14., 23. in 38. člen najti rešitve, ki bodo v skladu z ustavo. Za pet členov – 12., 13., 21. in 24. člen -, ki so jih pobudnice prav tako izpodbijale, ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti z ustavo. Ustavno sodišče s svojo odločbo spornih členov oziroma zakona v celoti ni ne zadržalo ne razveljavilo. Občine Ljubljana, Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, ki so zakon poslale v presojo na ustavno sodišče, so sporne člene zakona spodbijale, ker so po lastnih podatkih na njihovi podlagi od države letos dobile dobrih 58,7 milijona evrov manj, kot bi dobile po prejšnjem zakonu.

V Mestni občini Ljubljana so izračunali, da dobijo letos zaradi spornih členov zakona 57,1 milijona evrov manj, občina Šempeter-Vrtojba je ob nekaj več kot 471.500 evrov, občina Trzin dobi več kot 875.000 evrov manj, občina Log-Dragomer pa 304.000 evrov manj. V vseh štirih občinah so z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni, morajo pa jo še natančno preučiti. Ljubljanski župan Zoran Janković je v prvem odzivu dejal, da gre za moralno zmago in dobro osnovo, da denar, ki jim je bil odvzet, občine dobijo vrnjen.

Tudi Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ni nezadovoljen, čeprav je ob sprejetju zakona pred slabim letom dni odločno zatrjeval, da ta ni v neskladju z ustavo. Minister odločbo razume kot “pozitiven prispevek k nadaljnji izgradnji sistema financiranja lokalne samouprave”. Pomembno je, še ugotavlja, da ustavni sodniki niso zadržali in razveljavili nobenega od členov, pa tudi izvajanja zakona ne. Do sprememb, ki jih zahteva ustavno sodišče, v celoti ostaja v veljavi sedanji sistem financiranja, občinam sporoča Ivan Žagar. Pravi tudi, da ustavno sodišče ni pritrdilo pobudnicam, da so se jim sredstva zmanjšala zaradi spremembe sistema financiranja občin, je pa ugotovilo, da je bil prejšnji sistem financiranja občin izjemno neenakomeren, v novem zakonu pa je oblast upoštevala načela enakosti pred zakonom, solidarnosti in sorazmernosti pri financiranju nalog.

Resorni minister je še zagotovil, da bo oblast “prisluhnila ustavnemu sodišču, odločbo temeljito preučila in predlagala ustrezne rešitve”. Po ministrovih besedah je treba zagotoviti ustrezne finančne vire, ki bi nadomestili izravnavo. Mogoče bi bilo recimo uporabiti rešitve, ki so predvidene za financiranje pokrajin. To pomeni, da država občinam ne bi odstopila le določen delež dohodnine, ampak tudi trošarin. V združenju občin so prepričani, da je koncept zakona uspešno prestal ustavno presojo, zakonodajalec pa ga bo na podlagi odločbe ustavnega sodišča lahko le še dopolnil.

Državni zbor je sporni zakon sprejel novembra 2006, veljati je začel s prvim januarjem letos. Minister Ivan Žagar je ob sprejetju zakona razlagal, da je njegov cilj “državljanom v občinah zagotoviti bolj enakopravne možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov”. Nasprotnike zakona je preričeval, je mogoče ta cilj uresničiti le, če “se zagotovi sorazmernost nalog občin z viri financiranja, pa tudi večja finančna avtonomija občin pri pridobivanju sredstev in njihovi porabi.” Sistem decentralizacije javnih prihodkov iz dohodnine in drugih davkov zagotavlja občinam vnaprej določen stabilen vir financiranja, je pojasnjeval minister.

Primerna poraba občine, ki se financira iz teh virov, se ugotavlja na podlagi povprečnine, torej povprečnih stroškov na prebivalca v državi. Finančna avtonomija občin se izraža v njihovi samostojnosti pri določanju in pobiranju prihodkov ter samostojnosti pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna. Samostojnost pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna je zagotovljena tudi pri financiranju primerne porabe občin. Sistem ugotavljanja primerne porabe vnaprej ne določa deležev za financiranje posameznih nalog in ne posega v pravico občine, da samostojno odloča o financiranju nalog iz svoje pristojnosti, je še pojasnil Žagar.

Na konferenci za novinarje, ki jo je tik pred koncem leta 2006 pripravila SLS, se je Ivan Žagar odzval na napovedi ljubljanskega župana, da bo zahteval ustavno presojo novele z besedami, da je zakon o financiranju občin je skladen z ustavo in z evropsko listino lokalne samouprave.

Prepričan je, da bo zakon zdržal ustavno presojo, ki jo napovedujejo v Mestni občini Ljubljana (MOL) in poudaril, da ima Ljubljana dodatno neizkoriščeno možnost tudi v zakonu o glavnem mestu, ki ga je treba le še uveljaviti.

Občine Ljubljana, Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer so 19. janaurja letos na ustavno sodišče kljub temu vložile zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona, predlagale so tudi začasno zadržanje zakona in prednostno obravnavo. V obrazložitvi so navedle, da nova ureditev krči sredstva, ki so jih pričakovale in iz katerih so predvidele financiranje nalog in dejavnosti lokalnega javnega pomena ter financiranje potrebnih razvojnih projektov.

Minister Žagar jim je odgovoril, da gre za zakon, ki bolj pravično financira obvezne naloge občin, kot je bilo to v preteklosti.

Po njegovih besedah gredo rešitve zakona v smeri bolj enakomernega financiranja obveznih nalog občin, ki jih predpisuje država. Te naloge pa so primerljive za celotno državo. “Težko si predstavljam, da bi lahko bil zakon, ki pravičneje ureja sistem financiranja, kot je bilo v preteklosti, v neskladju z ustavo,” je dejal Žagar.

Ministrstvo za finance pa je pojasnilo, da bo Mestna občina Ljubljana v letu 2007 izgubila le 38,1 milijona evrov.

“Če primerjamo prihodke, ki so se upoštevali pri izračunu primerne porabe za leto 2006, to za Ljubljano pomeni 183,6 milijona evrov, v letu 2007 pa to pomeni 145,5 milijona evrov. Razlika je torej 38,1 milijona evrov,” so na ministrstvo odgovorili na vprašanje, koliko naj bi po njihovih izračunih MOL izgubila zaradi zakona o financiranju občin.

Državni zbor in vlada sta zakon na ustavnem sodišču branila z obrazložitvijo, da so “občinam z obsegom primerne porabe zagotavlja sredstva, ki so nujna za izvajanje njihovih zakonskih nalog”. Oblast je v svojem odgovoru ustavnemu sodišču še zatrdila, da so občine po novem manj odvisne od državnega proračuna, vendar pa morajo zdaj tudi izkoristiti vse možnosti, da najdejo dodatne svoje vire za financiranje del in nalog. Ker so predlagateljice ustavne presoje zahtevale tudi zadržanje zakona, je oblast ustavne sodnike še opozorila, da bi bilo treba v tem primeru in ob vzpostavitvi starega sistema za financiranje občin spremeniti in prilagoditi tudi državni proračun.

Ustavno sodišče je 15. februarja odločilo, da izvajanja zakona ne bo zadržalo, bo pa predlog za oceno ustavnosti obravnavalo prednostno. Ustavno sodišče vselej pretehta, kakšne bi bile posledice, če začasno zadrži izvrševanje predpisa, ki ga ima v presoji, posledice izvrševanja predpisa, ki je morebiti sporen z ustavo, in posledice, ki bi nastale, če se predpis ne bi izvrševal. V primeru zakona o financiranju občin je očitno presodilo, da je škoda najmanjša, če se še naprej izvaja, oblast pa mora v letu dni poskrbeti za uskladitev spornih določb z ustavo.

Zadržanje celotnega zakona bi pomenilo, da financiranje občin ni urejeno. Zato bi bilo treba v primeru morebitnega zadržanja z načinom izvršitve te odločitve vzpostaviti uporabo prej veljavnega zakona o financiranju občin. S to ureditvijo pa niso usklajeni predpisi o državnem proračunu za tekoče leto, zato bi imelo začasno zadržanje po mnenju ustavnega sodišča vpliv tudi nanje, če naj se zagotovi sistem, ki ga je mogoče izvrševati. Našteto bi zamaknilo tudi možnost sprejetja občinskih proračunov za letošnje leto, za nekatere občine pa bi to pomenilo izpad sredstev.

Zaradi notranje usklajenosti in povezanosti tako obsežnega sistema, kot je sistem financiranja občin, tudi ni mogoče vzpostaviti uporabe prej veljavnih predpisov o financiranju občin samo za predlagateljice te zahteve.

Preden so ustavni sodniki presodili, ali so sporni členi zakona o financiranju občin v skladu z ustavo in ali izvajanje zakona zadržati, so konec maja razpisali še javno obravnavo. Na tej obravnavi ustavni sodniki lahko od obeh strani zahtevajo dodatna in podrobnejša pojasnila.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona o financiranju občin odločilo na seji 4. oktobra 2007. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Ljubljanski župan zdaj še pričakuje, da ga bo predsednik vlade Janez Janša vendarle povabil na pogovor in bo Ljubljana dobila sredstva, ki ji pripadajo po zakonu o glavnem mestu. Z ministrstva za javno upravo so pred počitnicami sporočili, da “so pogajanja med vlado in ljubljansko občino v sklepni fazi, in obetajo dogovor o partnerstvu med mestom in državo”. Pojasnili so, da je odprtih le še nekaj vprašanj, 80 zadev pa so že uskladili.