Računalniški model za preventivno odkrivanje kriznih žarišč

V Bosni in Hercegovini, kjer je bilo največ hudih mednacionalnih spopadov med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja, je spet napeto. Da bi območja, kjer lahko pride do napetosti in spopadov pravočasno odkrili, so izvedenci inštituta New England Complex Systems Institute (NECSI) objavili računalniški model za preprečevanje medetičnih, medkulturnih in medverskih vojn. V zadnjih 100 letih je v takšnih spopadih umrlo več kot 100 milijonov ljudi, ugotavljajo. Model so preskusili prav na območju nekanje Jugoslavije in v Indiji.

Za nekdanjo Jugoslavijo so uporabili podatke s konca 90. let prejšnjega stoletja, preden se je začela vojna. V računalnik so vnesli podatke o pripadnikih različnih narodov in religij na posameznih območjih in model je pokazal krizna žarišča prav tam, kjer so bili spopadi najhujši in medetični, medkulturni in medreligiozni konflikti še danes niso odpravljeni.

“Znanost lahko pomaga natančneje razumeti vplive političnih odločitev. Model, ki vsebuje veliko dejavnikov, ki povzročijo posamezni medetični in medkulturni konflikt, lahko pripomore k hitremu končanju prelivanja krvi, ker pomaga poiskati ukrepe, ki so učinkoviti,” pojasnjuje dr. Yaneer Bar-Yam, predsednik inštituta NECSI.

Raziskovalka dr. May Lim nadaljuje, da nasilje izbruhne, ko je skupina dovolj velika, da uveljavi svoje kulturne norme na javnih krajih, ni pa dovolj velika, da bi lahko te norme tudi branila oziroma preprečila, da bi bile kršene. To se pogosteje dogaja tam, kjer meja med etničnimi ali kulturnimi skupinami, ki uporabljajo različne norme, ni jasna oziroma med sosedi ni meja.

Model, ki so ga razvili izvedenci inštituta NECSI, odkriva “otoke” in “polotoke”, kjer lahko pride do nasilja, ker je ena skupina ljudi, ki šteje določeno število pripadnikov, obkrožena z drugo skupino ljudi. Vojne med njimi je mogoče preprečiti bodisi s pravočasnim odkritjem takšnih območij in določitvijo meja bodisi z mešanjem kultur in narodnosti, kar preprečuje, da bi takšni “otoki” in “polotoki” sploh nastali, pravi Limova.

Our results for the range of filter diameters that provide good statistical agreement between reported and predicted violence in the former Yugoslavia and India suggest that regions of width less than 10 km or greater than 100 km may provide sufficient mixing or isolation to reduce the chance of violence. These bounds may be affected by a variety of secondary factors including social and economic conditions; the simulation resolution may limit the accuracy of the lower limit; and boundaries such as rivers, other physical barriers, or political divisions will surely play a role. Still, this may provide initial guidance for strategic planning. Identifying the nature of boundaries to be established and the means for ensuring their stability, however, must reflect local issues.

Ker model omogoča le odkrivanje kriznih žarišč, ne predlaga pa ukrepov za odpravo napetosti, rešitev za konflikte v nekdanji Jugoslaviji ne bo iznašel računalnik, ampak jih bodo še zmeraj morali iskati ljudje.



 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 24. marec 2009 

Kar je predsednik češke vlade Mirek Topolanek kot predsedujoči svetu EU skupaj s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom februarja pompozno napovedal, so voditelji na vrhu EU konec prejšnjega tedna zelo na tiho spremenili. Odločili so, da 7. maja v Pragi ne bo izrednega vrha EU o zaposlovanju. Ocenili so, da se socialni partnerji vse lahko dogovorijo s predstavniki češkega predsedstva in evropske komisije, pa s predstavniki prihodnjih dveh predsedstev – v drugi polovici letošnjega leta bodo to Švedi, v [...]

vojko, torek, 3. november 2009 

Čeprav je bila ‘odobritev’ predloga sporazuma o arbitraži v saboru navsezadnje pričakovana, včerajšnjega dosežka predsednice hrvaške vlade Jadranke Kosor ne kaže podcenjevati. Ob očitnih znamenjih Bruslja (in Washingtona), ki si jih navzlic ostri kritiki niti opozicijska SDP ni drznila spregledati, so bili ‘do konca’ odločno proti samo poslanci tistih strank, ki ne računajo na to, da bodo kdaj nosile poglavitno breme odgovornosti za upravljanje z državo. V tem obdobju ‘reševanja’ mejnega spora očitno nihče dovolj ‘resen’ na Hrvaškem ni hotel [...]

vojko, sreda, 4. november 2009 

Nemara se res moraš pisati Pesek, da lahko v pogovoru o ponovnem poskusu dveh držav, da vsaj s pomočjo tretjega (mirno, eh, sporazumno) rešita skoraj dvajsetletni mejni spor v petih minutah trikrat uporabiš pojem orožje v sprašujoče-obžalovalno-obtožujočem tonu, ali ga ‘tvoja’ država ni že ‘vrgla v Piranski zaliv’? Pa voditeljica nacionalkinih Odmevov moraš kajpak biti, z ‘notranjim’ in ‘zunanjim’, ah, ‘ponotranjenim’ poslanstvom ‘uravnotežene in objektivne’ predstavitve različnih mnenj. Zakaj pa imamo demokracijo, če ne zato, da je nacionalka še posebej [...]

darja, nedelja, 29. marec 2009 

Bruto domači proizvod (BDP) je postal glavna vrednost za merjenje uspešnosti gospodarstva, zdaj pa tudi krize. Zanj velja, da naj bi njegova rast zagotavljala blaginjo. Da bi to vrednost spet dvignile, so vlade po svetu do zdaj porabile tri bilijone dolarjev. Z davkoplačevalskim denarjem rešujejo banke, da bi spet začele nemoreno posojati denar, z davkoplačevalskim denarjem financirajo različne spodbude, da bi podjetja dobila naročila, ohranila delovna mesta in spet začela normalno plačevati davke in prispevke, potrošniki pa bi spet začeli [...]

darja, petek, 17. april 2009 

Za majhne države so glede priotikriznega ukrepanja pomembne izkušnje Japonske in Švedske iz konca prejšnjega stoletja. Zgled je Švedska, ki je hitro in učinkovito rekapitalizirala banke, za katere je vlada presodila, da so sposobne preživeti, nesolventne banke podržavila, gospodarsko krizo pa izkoristila za prestrukturiranje gospodarstva. Politike, ki jih oblast uporabi za reševanje krize, lahko imajo velik vpliv na dolgoročno rast gospodarstva. Politiki morajo zaradi tega sistematično preučiti dolgoročne posledice ukrepov, za katere se odločijo, piše v analizi Ravnaj pazljivo! Rast [...]