Grimsova končna rešitev Štrukljevega vprašanja

Branko Grims, državnozborski poslanec SDS, v Branimirju Štruklju, glavnem tajniku sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), vidi glavno oviro za končno rešitev šolskega vprašanja, vsaj v delu, ki naj bi, kakor je prepričan Grims, zakonsko zagotovil ustavno enakost staršev in otrok glede uresničevanja pravice do šolanja. Enakost, ki jo, prosto po Grimsu, zagotavljajo 100-odstotno proračunsko financirane zasebne šole. Ki pa da ne zagotavljajo le omenjene enakosti, pač pa tudi ‘drugačen vrednostni zorni kot’, iz katerega je, recimo, zgodovina videti precej drugačna, kakor iz zornega kota javnih šol. Torej dve muhi na mah, prosto po bratih Grimm.

Ja, veste, najbrž je največja nočna mora današnje opozicije, da bi imeli generacijo otrok, ki bi podrobno poznala dogajanje v času slovenske osamosvojitve in bi, recimo, znala pravilno odgovoriti na vprašanje, kdo je tisti človek, ki je, bil je zelo visok funkcionar, ki je samo nekaj mesecev pred osamosvojitvijo Slovenije grmel, da nekateri res sanjajo o nekakšni samostojni Sloveniji, a jim tega nikoli ne bomo dovolili, ker je naša edina domovina Jugoslavija. Ker kolikor je meni znano o tej osebi vrednostno v šoli precej drugače učijo, kot pa če bi vedeli ta podatek. In seveda tukaj gre za eno posebno stanje, za neko dodatno stanje, za nek drugačen, če želite tudi vrednostni zorni kot. Vse to pa so prednosti, so dopolnila, ki jih daje prav zasebno šolstvo, ob tem je še ena zanimivost, najbolj glasen nasprotnik zasebnega šolstva, mimogrede živi s hčerko avtorja te izjave, je svojo družino šolal na zasebnih šolah. Ali ni to zanimiv podatek? Zdaj, ko bi pa vsi imeli možnost svoje otroke tudi dati v zasebno ali pa v javno šolo, za katero ocenijo, da je boljša, prosta izbira in to brez vsakih ovir, brez šolnine, ko bi bilo to posebno znanje, ki so ga očitno na ta način pridobili, dostopno vsem, je pa proti. Ja, lepo vas prosim, no, to je pa že res vrhunec vsega! In zdaj je to tako. Kot rečeno s pomočjo sovražne govorice se tukaj netijo negativne strasti in predsodki, jaz to enostavno ne morem razumeti drugače kot v kontekstu aktualnega političnega dogajanja in morda zdaj, ko bo drugi krog glasovanja na predsedniških volitvah, da bo vendarle razum prevladal, da bo prevladal človeški odnos do teh otrok, ki so žrtve vaše pred desetletjem z dvojnimi merili sprejete zakonodaje, da se jim omogoči, da hodijo v šolo pod enakimi pogoji kot tisti, recimo, v obeh največjih cerkvenih šolah, ki ste jim vi določili 100% financiranje njihovih programov in ga uzakonili leta 1996, lahko še enkrat preberem vaša imena in priimke, če jih je kdo pozabil.

Grims je le eden, nam vsem dodeljen in ena stranka in ena Alenka Jeraj.

In ob koncu mogoče še, zanimiv bi bil seznam tistih članov opozicije, pa tudi sindikatov, ki so se sami ali pa njihovi otroci šolali v zasebnih šolah, mnogi v šolah, ki jih je ustanovila tako problematična RKC. Tudi glavni tajnik sindikatov SVIZ-a bi bil na tem seznamu s svojimi otroki, pa nekateri poslanci LDS in tako naprej. Do sedaj smo delali krivico na tem segmentu, mislim, da jo s tem odpravljamo in je skrajni čas, da to tudi naredimo.

Ne le z dvoličneži, najmanj s troličneži ima očitno opravka Grims. Ne le, da nenadoma nasprotujejo 100-odstotnemu javnemu financiranju zasebnih šol, čeprav so ga leta 1996, prosto po Grimsu, pravzaprav – le ‘malce’ nedosledno – sami uvedli ali pa mu vsaj niso nasprotovali, nasprotujejo mu celo navzlic temu, da so svoje otroke medtem izšolali na taistih zasebnih šolah (RKC). Nasprotujejo mu, čeprav medtem njihovi otroci že vedo, kdo je bil ‘zelo visok funkcionar’, ki je ‘grmel’ – ali pa nemara prav zato, da tega ne bi izvedeli še drugi otroci, če bodo imeli možnost šolanja na zasebnih šolah (RKC).

S troličneži oziroma dvoličneži z dvojnimi merili je treba prebrisano, kakor krojaček, zato zdaj Grims od Štruklja, ki je preko predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija zahteval opravičilo od Grimsa in Jerajeve, zahteva, naj javnosti pojasni, v katerih besedah se je prepoznal, ’saj ga poslanec mag. Branko Grims na seji državnega zbora ob obravnavi šolske zakonodaje (tretje branje, ki je potekalo v petek, 26. oktobra 2007 in na katero se sklicuje g. Štrukelj) sploh ni imenoval, niti ni kakorkoli omenjal njegove funkcije’.

V primeru pa, da ne more natančno pojasniti ne navedb, v katerih se je prepoznal, niti ne more predložiti podpisov, ki jih je najbrž zbral takrat, ko so poslanci ZLSD, LDS in drugi, dejansko prvič uzakonili 100% financiranje “cerkvenih” zasebnih šol, pa mag. Branko Grims upravičeno pričakuje, da se bo g. Štrukelj opravičil članstvu v svojemu sindikatu, ki ga je s svojimi izjavami in dvojnimi merili očitno vlekel ves čas za nos.

Grims je velikodušen, Štrukelj lahko bodisi prizna, v čem se je prepoznal bodisi kar takoj opraviči (in s tem prizna, da se je prepoznal). Eh, ja, lahko je tudi tiho in prizna z molkom, bo že Grims povedal, kaj je s tem mislil reči. Kajti Štrukelj je v vsakem primeru ‘zunaj’, je nedvomno pod vplivom ’sil iz ozadja’, še več, pravzaprav je zahtevano priznanje izrekel že s tem, da je zahteval opravičilo. Kaj to pomeni, je namreč nemudoma razložil Grims. In bo tudi morebitno ‘prepoznanje’ ali opravičilo. Kajti Grims je nekdo, ki je ‘noter’, v Stranki napredka, nedvomno del sile svetlobe.

Bolj ‘klasičnega’ primerka stalinističnega diskurza si pravzaprav ni mogoče predstavljati. Niti bolj nagle ponazoritve, kako delujejo oprani možgani, o katerih je prejšnji teden govoril upokojeni beograjski nadškof Franc Perko.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 5 na “Grimsova končna rešitev Štrukljevega vprašanja”
  1. Drugi dom je rekel/rekla:

    “Bolj ‘klasičnega’ primerka stalinističnega diskurza si pravzaprav ni mogoče predstavljati.”

    Grims je spet v elementu. Brani še en zakon brez avtorja, verjetno ga je spet spisal sam, sporočila za javnost, ki jih pošilja v imenu SDS, pa so naravnost neverjetna vaja v nadmudrivanju kot bi rekli malo južneje.

  2. nakladač je rekel/rekla:

    ….. ob tem je še ena zanimivost, najbolj glasen nasprotnik zasebnega šolstva, mimogrede živi s hčerko avtorja te izjave, je svojo družino šolal na zasebnih šolah. Ali ni to zanimiv podatek? …..

    se je vojku zaletelo?

    vsekakor pa se s tem spušča na nivo prodajalcev solate, in člančič postane navadno prenašanje čenč.

  3. 4000 je rekel/rekla:

    Neumnost je bila že odobritev katoliške gimnazije. Ta velikodušnost LDS se je izkazala za bedasto. Cerkev nima v šoli kaj iskati. To kar sledi je samo nadaljevanje farse.

    100% financiranje zasebne šole. To je krilatica za ponazoritev slovenskega slaboumja.

    V obdobju, ko Evropska komisija z bičem tolče Italijane in njihove dane privilegije cerkvi, ko cerkev uveljavlja “ponižno” željo do koncesiji za lov, se gremo mi igre brez meja.

    Na bruhanje mi gre.

  4. nakladač je rekel/rekla:

    @4000 piše: ….. 100% financiranje zasebne šole. …..

    bodimo vsaj korektni in natančni:

    * financirajo se le programi (predmeti), ki jih predpiše država in so enotni za vse šole
    * finaciranje neobveznih predmetov (npr. verouk) izvršuje šola kakor ve in zna – vsekakor pa za to ne dobi niti cekina od države
    * vsa tekoča vzdrževanja, investicije itd. so na plečih šole, ponovno kakor ve in zna

    in ne nazadnje, tako 100% financiranje je nekaj časa že bilo pod vladavino LDS !

  5. pimpeldragonar je rekel/rekla:

    Grims in sodelavci so najboljše zagotovilo da ta vlada naslednje leto “odjebe”. Pri takšnih “prijateljih” ta vlada ne potrebuje sovražnikov!

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 9. april 2009 

Koalicija, zlasti pa pravosodni minister Aleš Zalar, ima morda dobre argumente za podporo spremembam zakona o odvetništvu in dvome v ustavnost referendumske pobude SDS in SLS, a jih med včerajšnjo izredno državnozborsko sejo ni predstavljala prepričljivo. Na drugi strani imata pobudnici referenduma nemara šibke argumente, a so včeraj zgledali boljši. Drugače rečeno, ko se Branko Grims namesto nad najšibkejše v tej družbi, denimo izbrisane, spravi nad odvetnike, ni nujno nič manj zoprn in demagoški, a je njegova mantra o povezavi [...]

vojko, četrtek, 23. april 2009 

Očitno Janez Janša kot predsednik vlade le ni bil tako dobro obveščen, kot je se je včasih zdelo, da je. Še več, nenavadno veliko stvari, kot je videti, vedno več, ni imel ‘pod nadzorom’. (Kar smo, nenazadnje, lahko ugotovili že, ko mu je, velikemu strategu in taktiku, Boško Šrot pred nosom speljal Delo in Večer.) Na podlagi takšnih premierskih izkušenj je, kajpak, razumljivo, da poskuša Janša na vse kriplje pomagati aktualni vladi, da bi bila bolje obveščena in da se [...]

vojko, torek, 7. julij 2009 

Ustanavljanje občin je poceni promocija poslancem. Zato mislim, da bi morali poslancem to pravico, predlagati nove občine, vzeti in jo prepustiti vladi ter seveda svetom v občinah, iz katerih naj bi nastale nove občine.
/…/
Že takoj v jeseni sem od vlade pričakoval ustrezen popravek zakonov o lokalni samoupravi in o financiranju občin. Financiranje je zdaj tako napisano, da tako rekoč sili k predlogom za drobljenje občin.
/…/
V Sloveniji imamo že zdaj več kot 100 občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, kar [...]

vojko, sreda, 24. junij 2009 

V teh časih je potrebno razmisliti, ali hoditi na sestanke, zaradi katerih lahko potem prideš oziroma dobiš vabilo od policije na zaslišanje. In teh stvari še nismo razčistili, zato ne vidimi smisla, da dobiš od vlade isti dan dve vabili: z enim te vabijo na sestanek predsednikov parlamentarnih strank, kjer naj bi govorili o Hrvaški, z drugim vabilom pa te vabijo na policijo, češ da si izdal neke tajne podatke, ker si citiral enega od udeležencev tega sestanka, ki je [...]

vojko, četrtek, 21. januar 2010 

V Ljubljani, Mariboru in drugih mestih, pa tudi na podeželju (Kras), je gonja za dobičkom, ki ne izvira iz usklajevanja ponudbe in povpraševanja, ampak iz nesorazmerja med stroški zemljišča in gradnje ter prodajno ceno, v zadnjih letih povzročila pravi investitorski stampedo. Politika, v tem primeru župani z občinskimi sveti, pa mu s spremembami svojih prostorskih načrtov rade volje streže. Vse v imenu razvoja.
/…/
Gospodarska kriza bo morda prinesla spoznanje, da več ni vselej tudi bolje, in priložnost, da se vprašamo, ali [...]