Z višjimi kaznimi nad najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Mar res?

Na katastrofalno varnostno statistiko s slovenskih cest se je vlada odzvala refleksno, kot pes, ki so ga nekaj časa krmili ob rdeči luči. Če bo predlog novele zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) sprejet v predlagani obliki, bodo kazni za nekatere najhujše kršitve zakona podvojene in v določenih primerih celo višje od kazni, ki grozijo kršiteljem ‘protikadilskega zakona’. Videti je, da prometno ministrstvo pri spreminjaju ZVCP sledi logiki pravosodnega ministrstva, ki si je, denimo, med predlaganimi spremembami kazenske zakonodaje omislilo uvedbo kazni dosmrtnega zapora.

V določeni meri poostrenim kaznim (in tudi ublažitvam v primeru nekaterih ‘kavalirskih deliktov’, ki s samo varnostjo prometa oziroma ‘zanesljivostjo’ voznika nimajo zveze) ni mogoče oporekati. Če bo, na primer, voznik, ki bo v naselju za več kot 30 kilometrov na uro prekoračil omejitev, kaznovan s 1000 evri (dvakrat več) in dobil pa bo devet kazenskih točk namesto petih, ne bo načeloma nič narobe; prav tako ne, če bo od 10 do 20 kilometrov na uro preveč stalo 250 evrov (in 3 kazenske točke) namesto 125 evrov (in 1 kazenske točke) … Tudi to, da se bodo globe za druge hitrostne prekrške previdoma povišale, bo morda tu in tam koga vnaprej odvrnilo od tega, da bi podlegel skušnjavi, saj bo na cestah zunaj naselij ‘prihranil’ za polovico, na avtocestah pa za četrtino več.

Če je predlagatelj zakona sledil najpogostejšim vzrokom za prometne nesreče, zlasti najhujše, pa ga je že pri predlaganih kaznih za vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil doslednost zapustila. Kazni bodo namreč v povprečju višje ‘zgolj’ za četrtino, tako da bo najvišja globa za ‘amaterje’ znašala 750 evrov. Še manj razumljiva je ‘popustljivost’ v primeru voznika, ki prevaža skupino otrok; če ima voznik takšnega vozila v krvi do 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (zakon zahteva popolno treznost) bo plačal 180 evrov kazni, pri več kot 1,1 grama alkohola pa ’samo’ 950 evrov; če bo poklicni voznik, ki prevaža avtobus z otroci, vinjen po ‘amaterskih’ merilih, torej bo imel nekaj čez 0,5 grama alkohola, pa bo plačal 450 evrov kazni.

Predlog zakona pa ni nedosleden le s stališča splošne prevencije glede voznikov, ampak tudi glede upravljavcev oziroma vzdrževalcev cest ter poklicnih prevoznikov. Podobno drastične določbe, kakršna je tista o največ 33.000 evrih kazni za pravno osebo, ki po eni izmed 20 alinej krši protikadilski zakon, v noveli ni najti. Če bo, denimo, pozimi na in pod vrhniškim klancem znova vse stalo, ker bodo vlačilci obtičali zaradi neočiščene ceste in/ali letnih pnevmatik, se ne čudite: splača se jim, kazni v primerjavi s stroški čiščenja ali nabave ustreznih pnevmatik niso omembe vredne (kakšno truplo več pa statistike ne bo bistveno pokvarilo). Upravljavec ceste pa se lahko odgovornosti itak vselej znebi s pravočasno postavljenim znakom snežne verige obvezne (kakor v trojanskem predoru z omejitvijo na 60 km/h).

Zakonska novela lahko prometno varnost na slovenskih cestah izboljša le prehodno; ob prejšnjih spremembah smo se tega menda že naučili in celo predlagatelji sami so tokrat bolj zadržani z napovedmi kot svoje čase. Glede na evropski akcijski program bi smeli imeti leta 2011 na cestah največ 124 mrtvih, kar je številka, ki jo v tem tisočletju (še) vedno zlahka dosegamo še pred polletjem. S čimer je Slovenija v statistiki EU resda boljša od nekaterih drugih (manj ‘motoriziranih’) držav, vendar tudi daleč od povprečja EU.

A pred volitvami zna nemara tudi takšen nedosledni zakon zadostovati, še zlasti, če ga bo spremljala podobna dolžnostna kampanja kot vsakoletni začetek šolskega leta.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Z višjimi kaznimi nad najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Mar res?”
  1. Polikarp je rekel/rekla:

    drugo leto bo treba prijavit vsak seks na občino in plačat davek na užitek, poslancem tega ne bo treba ker so v permanetnem sexu z penetriranjem v glavo celotno volilno telo

  2. Aleksander je rekel/rekla:

    Naivno je pričakovati, da bodo višje kazni zmanjšale število žrtev v prometu. Realnost kaže ravno obratno sliko. Je pa nedvomno ta zakon zelo donosen za proračun države Slovenije. Slovenski prometni policisti pa že itak veljajo za prave “cestne pirate.”

  3. podplat je rekel/rekla:

    In kaj je tisto kar bi rešilo probleme v prometu? Pravite da niso kazni, preventiva kar je je, ne deluje.
    Naš način življenja in razmišljanja je tak, da imamo posameznike ali skupine ljudi, ki mislijo, da za njih ne velja zakon ali kar vsi zakoni, da so oni nekaj nad ostalimi, da delajo vse prav, ostali pa smo buteljni, ker pač zakone upoštevamo.
    Torej ti ljudje nad vsemi (niso le politiki, niso le bogataši) mislijo da za njih ni nič sveto (razen njih samih), za njih velja le zakon, da so oni edini (daleč okoli ni nobenega), da jim je od boga dano voziti po prehitevalnem pasu z 200km na uro, da mirno vozijo po odstavnem pasu mimo čakajoče kolone, da je naselje zanje problem, ker morajo voziti le s 100km na uro, da morajo pod nujno parkirati pred vrati cilja, pred vrati trgovine, da rdeča luč pomeni izprazni križišče, da morajo nujno telefonariti med vožnjo, ki mirno plačajo drobiž za prekršek…
    To so naši dobri sosedje, sodelavci, vzorni očetje in mamice, učitelji, direktorji. No seveda pa so med njimi tudi policisti, ki nam s tem dajejo vzgled. Nam in našim otrokom.
    In otroci to vidijo, obsojajo pa seveda nas, kakšen butelj pa si, ker si ustavil pred prehodom, ker nisi prehitel, ker pelješ prepočasi skozi naselje.
    Ko sem pred letom vozil na avtocesti od New Yorka do San Francisca, omejitev je 65 milj/h ali 75milj/h (90km/h do 105km/h), je vsak avto ki je svignil mimo mene takole na oko s 140km/h kmalu zatem stal ob cesti seveda s policajem.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 15. oktober 2009 

Število mrtvih na cestah zadnje tedne zbuja občutek, da je pred poldrugim letom uzakonjeni dvig kazni za prometne prekrške izgubil zastraševalni, ee, preventivni učinek. Na bolj zanesljivo statistiko bo treba nekaj časa še počakati, ne bi pa bilo prvič in zato tudi ne presenetljivo, če bi se izkazalo, da se po prehodnem zmanjšanju skladovnica trupel na slovenskih cestah spet povečuje.
Skušnjavi, da bi zagrozila s še višjimi kaznimi, se ta vlada za zdaj izogiba, ukrepi, ki jih napoveduje, pa kažejo, da [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]

vojko, sobota, 19. december 2009 

Janez Janša je, zdaj ste najbrž že dojeli, največji živi slovenski antifašist. Dojeli ste namreč, zakaj v času Janševega premierskega mandata mala, praktična Slovenija ni mogla zgraditi solidne avtocestne mreže, zakaj se je tistih dvajset kilometrov ceste od Ljubljane do Bregane v Janševem obdobju gradilo, kot da je Bregana na Bližnjem vzhodu, in zakaj so ceste v Sloveniji take, kot bi jih gradili Stalinovi taboriščniki in zaporniki na prisilnem delu, ne pa zanesljivi Hitlerjevi inženirji.
Jutri, gospoda, nihče ne bo mogel [...]

vojko, četrtek, 26. marec 2009 

Prometni minister Patrick Vlačič je davkoplačevalce doslej, tako čez palec, stal vsaj 25 milijonov evrov. Toliko znaša razlika med izkupičkom od enoletnih cestninskih nalepk, prodanih po 55 evrov in prilivom, ki bi ga Dars imel, če bi cena 95 evrov za enoletno nalepko veljala že od začetka letošnjega leta. Vlačiču smejo to še posebej zameriti tisti, ki se po avtocestah ne vozijo in vinjete v nobenem primeru ne bi kupili. Ker prometni minister konec lanskega leta ni ukrepal pravočasno, bodo [...]

vojko, nedelja, 31. januar 2010 

Poročilo o razvoju 2009 za področje obnovljivih virov energije ugotavlja, da se je njihov delež od leta 2000 do leta 2007 zmanjšal z 12 na 10 odstotkov. Resnici na ljubo je v Sloveniji ta delež še vedno relativno visok, a z vidika ocenjevanja politik negativni trend gotovo ne more biti znamenje uspešnosti – na ravni EU se je denimo v istem obdobju delež nasprotno nekoliko povečal. Po deležu rabe vetrne, geotermalne in sončne energije pa je bila Slovenija v sedemindvajseterici [...]