Ni jih malo, ki so se že in se še bodo zmrdnili: Kje pa je tu nova politika? Sami znani obrazi z dolgo kilometrino! Ni jih bilo malo in še več jih bo, ki bodo rekli: Gregor Golobič pač ne more govoriti o verodostojnosti v politiki!
Združenje za novo politiko Zares je včeraj postalo stranka Zares – nova politika, Golobič malodane z aklamacijo njen prvi predsednik.
Nova politika? Rekli so A, ne pa tudi B. Označujejo jo nova, mislijo pa očitno na odprto politiko, odprto družbo. A Karl Popper pač ni pop v teh krajih; demokracija ‘zaprtega tipa’ toliko bolj. Načeloma velja zato prisluhniti vsakomur, ki ne pravi, da ima odgovore na vsa vprašanja, ampak nasprotno: da ‘nima vnaprej pripravljenih odgovorov na vsa vprašanja, ki tarejo ljudi in so tako ali drugače predmet javnih politik’, da jih je pripravljen iskati skupaj z drugimi, tudi ‘drugače mislečimi’.
Besede zbujajo upanje, ljudje naj bi zbujali zaupanje. Je mogoče zaupati stranki, ki jo vodi Gregor Golobič, da misli z odprto družbo resno? Da je po dolgih letih Golobič stopil iz ozadja na odprto sceno, je simbolična gesta. Kakor izbor Sokratovega zagovora (v izvedbi Petra Ternovška) za prolog konvencije.
Accordingly I went to one who had the reputation of wisdom, and observed him–his name I need not mention; he was a politician whom I selected for examination–and the result was as follows: When I began to talk with him, I could not help thinking that he was not really wise, although he was thought wise by many, and still wiser by himself; and thereupon I tried to explain to him that he thought himself wise, but was not really wise; and the consequence was that he hated me, and his enmity was shared by several who were present and heard me. So I left him, saying to myself, as I went away: Well, although I do not suppose that either of us knows anything really beautiful and good, I am better off than he is,–for he knows nothing, and thinks that he knows; I neither know nor think that I know. In this latter particular, then, I seem to have slightly the advantage of him. Then I went to another who had still higher pretensions to wisdom, and my conclusion was exactly the same. Whereupon I made another enemy of him, and of many others besides him.*
Načeloma ne kaže vnaprej zaupati nikomur, ne glede na spol, znamko obleke, narečje, doslednost, barvo las ali – kilometrino, kratko ali dolgo. Golobič ima dolgo, spremljajo pa jo miti in legende neugotovljivega izvora in, kajpak, vprašljive verodostojnosti. Kakor je menda malodane edini zaslužen za vzpon LDS (od prepričevanja Janeza Drnovška, naj stranko ‘prevzame’ v začetku 90. let prejšnjega stoletja preko organizacije ‘terena’ do prevolilnih kampanj), velja hkrati za bolj ali manj izključnega krivca ‘moralnega’ razpada dolgoletne vladajoče stranke. No, morda da nima nič z ‘večnamenskim’ vladnim letalom, zato pa z vsemi drugimi pojavi ‘oblastne dekadence’, od klientelizma preko oholosti do kadrovanja, pravcati Stalin skratka, organizacijski sekretar. Kar je ‘obče znano’, zato je nedolžnost, kot bi rekel Golobič (prosto po Rastku Močniku), dokazljiva le na križu.
Filozofu Golobiču (43) kot politiku doslej ni bilo nikoli videti, da dvomi vase, da reflektira svoje dejanje in nehanje, da ima, hm, ironično distanco do samega sebe. Zdelo se je, da je filozof umolknil. Tokrat se je dalo slutiti, tudi zaradi Sokrata, da (spet?) govori, da se sprašuje. Da se je, paradoksalno, v politiko vrnil prav zato in prav tja, kjer o zmagi na volitvah in oblasti pravzaprav ne more razmišljati. Zares ima namreč pred seboj dolgo pot in malo časa; parlamentarni prag ni tako nizek, kot kaže številka, program in ‘nastop’ stranke pa ne ‘množična’. Kako je že rekel Golobič včeraj: ‘Danes je dovoljena realnost, jutri so na vrsti nove sanje!’
* Slovenskega prevoda nisem imel pri roki.
Gregor Golobič: Kako smo kadrovali (Finance, januar 2004)
Na kadrovsko politiko je Gregor Golobič, predsednik sveta LDS, ponosen, čeprav se zaveda, da ni brez napak. Nekdanji prvi kadrovnik Slovenije je z nami spregovoril tudi o zamenjavah v nekdanji Službi družbenega knjigovodstva, Dursu, NLB, Telekomu, računskem sodišču in o odhodu old boysov.
* Kako je bilo prej in kako je zdaj s političnimi kadrovanji? Se je koalicijsko trgovanje s TR 3 preneslo na Brnčičevo, kjer je Ultra?
Koalicijska usklajevanja še vedno potekajo na TR 3 in vladi, vendar brez moje navzočnosti. Za nazaj ne morem niti nočem zanikati, da sem imel velik vpliv na dogajanje na tem področju, prek vzvodov, ki jih ima politika pri nas in tudi drugje na voljo. Čeprav ni kadrovske politike brez napak, sem v resnici ponosen na to obdobje. Težava je, da z izjemo kratke Bajukove epizode ni vzporedne kadrovske politike, ki bi omogočala primerjavo in vrednotenje. Čas bo izrekel sodbo. Kar se napak tiče, je bilo zame presenetljivo spoznanje, da ne gre toliko za to, da ne bi vedel dosti o nekom, ampak da se tudi ljudje, za katere bi dal roko v ogenj, spremenijo, ko zasedejo neko funkcijo. Tak znameniti primer je bila Romana Logar, ki sva jo takrat z Janezom Kopačem kot neodvisno osebo “spravila skozi” za direktorico takratne SDK (Službe družbenega knjigovodstva) kot strokovno alternativo strankarskemu kandidatu, ki ga je forsirala takratna SKD, in to kljub nasprotovanju predsednika vlade, finančnega ministra in številnih drugih.
* Kaj pa na področju gospodarstva?
Obdobje tranzicije, ki se časovno ujema z obdobjem vpliva LDS, se ni končalo le s koncem privatizacije, ampak v mnogih primerih z zamenjavo generacije na vodilnih mestih. Del zgodb o tako imenovanih old boysih izhaja iz tega. Prepričan sem, da bo čas pokazal, da je kadrovska politika LDS pripomogla k temu, da je nova, mlada in bistveno razbremenjena ekipa ljudi dobila priložnost, da se izpostavi, preizkusi in izkaže, priložnost, na katero bi morala sicer čakati še kar nekaj časa. Po mojem mnenju bo to dejstvo dolgo- ali že srednjeročno najbolj dragoceno, kar bo ostalo za tem obdobjem, če seveda odmislim epohalne zgodbe o EU ipd. Sam se s kadrovanjem neposredno ne ukvarjam več, kvečjemu se z menoj posvetujejo o kakšni zadevi. Nazadnje na primer glede kandidatov za predsednika računskega sodišča.
* Pred mesecem dni so nepričakovano zamenjali upravo Telekoma.
Po dogodku sem se pogovarjal z ministrom Gantarjem, ki je bil že dlje časa nezadovoljen z – kot je že večkrat povedal – “nehigienskim” odnosom med Siolom in Telekomom. Po drugi strani sta bila oba umaknjena člana uprave tam neprofesionalno kot direktorja hčerinskih družb, s čimer se je ob imenovanju želelo premagati prevelike in zgodovinsko povezane napetosti med materjo in hčerkama. V tem smislu sta minister Gantar in predsednik nadzornega sveta očitno presodila, da je napočil čas za okrepitev uprave Telekoma, kar je smiselno ob napovedovanem prihodu trše konkurence na vseh področjih in v kontekstu priprave možne privatizacije, pod pogojem, da se okoliščine izkažejo za primernejše kot v preteklih letih. Odločitev se je časovno ujela z uspehom ministrovega dolgoletnega prizadevanja Liborja Vončino kot prvovrstnega in mednarodno izkušenega menedžerja s področja telekomunikacij pripeljati nazaj v Slovenijo in na Telekom.
Gregor Golobič: Nazaj v politiko me ne vleče (Finance, januar 2004):
* Kaj pravite na špekulacije, da imate Ultre že dovolj in vas mika nazaj v politiko?
Moja lastnost je, da ne sledim nekemu dolgoročnemu načrtu. Tako kot nikoli nisem v resnici načrtoval vstopa v politiko, tako tudi v Ultro nisem prišel z vnaprej zamejenim ciljem, da zvozim, recimo, tri planske petletke. Kaj šele, da bi se šel nekakšno maškarado in skrit na Ultri taktiziral za odrešeniško vrnitev v politiko. Moje delo v Ultri se še niti ni dobro začelo. Načelna odprtost glede prihodnosti – prav nasprotno – pomeni, da se za zdaj ne vidim nikjer drugje kot tu, kjer sem.To pa ne pomeni, da ne bom nikoli videl izziva še kje drugje.
* In to je lahko tako v gospodarstvu kot politiki?
Teoretično tudi v politiki, tega ne izključujem. Toda v prihodnjih desetih letih ne vidim nič takega, kar bi me potegnilo nazaj vanjo.
* Zakaj je za nekatere tako sporen odnos med vami in Mobitelom?
Na področju telekomunikacij so se srečevali mnogi politični, strankarski in “ostap-benderski” interesi. Na mestu, na katerem sem bil, sem se zelo hitro znašel v navzkrižju teh interesov ter srečal z raznimi skušnjavci in skušnjavami. Skupina znotraj Peterletove SKD si je zamislila, da mora država “šenkati” koncesijo njihovemu Detlu 5, tu je bil s svojimi računicami Digitel, še pred tem Iskra Telekom … Tu je morala vlada – in moj vpliv na to ni nobena skrivnost – potegniti določene poteze, da prepreči tovrstne razprodaje in s tem onemogoči razne finančne odvode. Če LDS ne bi imela take moči in vloge, bi bile mobilne telekomunikacije precej manj razvite, vrednost državnega premoženja, ki ga prek Telekoma predstavlja Mobitel, pa za faktorje nižja. Razumljivo je, da ljudje, ki so na tem področju iskali bližnjice za svoje zasebne interese, po eni strani nad tem niso bili navdušeni in imajo zamere, še posebno, ker so po drugi strani nagnjeni k temu, da sklepajo o drugih izključno po sebi.
Odprtost kot evfemizem za nenačelnost in obračanje po vetru ni nič novega; to JE bila politika Janeza Drnovška in LDS. Spomnimo se, da so v dveh letih zamenjali tri usmeritve. Veliko LDS, marksistično LDS in stranko podzvrsti liberalizma imenovane “stalinistični liberalizem”.
Zares ima “odprto družbo” na meniju samo kot nekaj, o čemer so brali – in celo poučevali. Ko pa prebereš kak dokument, ki naj bi bil podlaga delovanju, ugotoviš, da gre za poceni, pljuvaško politikantstvo. V Zares vstopajo karieristi, ki si želijo odlomiti košček nakradenega bogastva LDS.
Ervinator, ta zadnja je pa nekoliko bosa. V vsakem primeru gre za novo stranko, ki ima razmeroma majhne možnosti za preboj preko volilnega praga. Zato dvomim, da se v njej ravno tarejo “poklicni karieristi”. Tudi bogastva, ki bi si ga delili v tem trenutku ni ostalo prav dosti. Saj menda ne pričakuješ, da bi g. Zoran J. dal kaj od svojega. Gre za zelo pomemben del bivšega LDS, ki se mu je stranka nekje na poti izgubila in poskuša znova. Povsem legitimno in lahko bi rekel, da tudi pošteno. Vsekakor bolje, kot udinjanje pri neki drugi stranki, ki si ji bil do včeraj konkurent (čeprav tudi s tem načeloma ni prav nič narobe).
Bomo videli (so rekli slepci).
Ne glede, da doslej niso bili (LDS namreč) in zaenkrat tudi še niso moja osebna preferenca na bodočih volitvah, jim želim vse najboljše.
[...] the single most important person of the new party is its freshly-elected president Gregor Golobič. If you are following Slovene politics only for a short time or from afar (or both) you might not [...]
Kot kaže je danes mogoče o vsakem povedati karkoli. Vendar nekaj pa GG ne gre očitati. Da je izjemno pameten fant (ne v primerjavi z politiki, ker bi bilo to zanj žaljivo). Da se oblikuje in spreminja. Da vendarle ostaja na določenih stališčih trden. In da njegova prisotnost sproža veliko nelagodja v celotni politični sferi. Kdo lahko to naredi v samozadostni in depresivni (oz. sproščeni) Sloveniji? A se strinjamo z njim ali ne, učinek je tu. Pik je zaskelel, lahko da se bo konj premaknil, če se že ni popolnoma SPrOsTIL.
Spoštovani
Pred novim še “lepšim” dnevom samo na kratko:
vsak se z nečim ukvarja in če zmore vodit Ultro, potem zmore G. Golobič
če je rekel da ni čas bil takrat in da noče v politiko nazaj, potem je to mislil, ker ni bil pravi čas in ko pride vedno pravi čas se postaviš tja kjer veš, da kliče…
o profilu pa, saj ga ni popolnega in biti prvi na udaru, pa tudi ni lahko, poleg nastopov je še polno obveznosti in na te se redko pomisli…
Sladke sanje
Irena