Podražitve hrane: oligopol živilcev vrača udarec trgovcem

V 10 odstotkih podražitve mleka je zagotovo tudi nekaj ‘kompenzacijskega’ zvišanja, pravi agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete; pač zato, ker je živilsko panogo v preteklih letih močno ’stiskala’ trgovina. Oligopol predelovalcev torej zdaj vrača udarec oligopolu trgovcev, saj se je medtem tudi živilska industrija močno koncentrirala.

Napovedani odstotki podražitev se Erjavcu zdijo razmeroma visoki, pravi pa, da ne more presojati o njihovi utemeljenosti, saj ni zanesljive in pregledne metodologije ocenjevanja stroškov. V tujini je potrebnih informacij več, res pa je, da vsa Evropa v tem pogledu zaostaja za, recimo, ZDA.

Po najnovejših podatkih je letošnja svetovna setev pšenice in drugih žit največja doslej in če ne bo hudih vremenskih pojavov, lahko prihodnje leto pričakujemo zgodovinsko veliko ponudbo žit, kar bo omililo pritisk na cene. Je pa dr. Erjavec na razgledi.net že pred časom napovedal, da cene hrane verjetno ne bodo več na tako nizki ravni, kakor so bile ob prelomu tisočletij.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Podražitve hrane: oligopol živilcev vrača udarec trgovcem”
  1. Benjamin je rekel/rekla:

    Mislim, da sem ravnokar gledal ministra za kmetijstvo v Pahorjevi vladi; ali pa vsaj njegovega svetovalca

  2. vojko je rekel/rekla:

    Hehe, mislim, da bo Emil to odločno zanikal.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 31. avgust 2009 

Kot “eno temeljnih vsebin človeške dejavnosti, eno temeljnih vsebin človeške kulture, eno temeljnih vsebin človeškega preživetja”, je kmetijstvo opredelil predsednik države Danilo Türk ob odprtju letošnjega sejma v Gornji Radgoni. Da Slovenija preveč hrane uvozi, da stroka močno popušča, svetovalna služba ne deluje, kot bi morala, da slaba vodstva in lastniki živilsko industrijo spreminjajo v Titanik, je isti dan v pogovoru za Dnevnik povedal dr. Janez Hribar, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti in njen [...]

admin, torek, 10. november 2009 

GOST razgledi.net
Aleš Kuhar
agrarni ekonomist, predavatelj na Biotehniški fakulteti UvL
ales.kuhar@bfro.uni-lj.si
Strukturne spremembe trgovine so verjetno nepovratne. Ni je vlade na svetu, ki bi zmogla doseči razbitje vodilnega trgovca na več nepovezanih gospodarskih subjektov. Zato je treba iskati rešitve v doslednejši regulaciji obstoječih tržnih razmer s sankcioniranjem nedovoljenih zlorabljajočih poslovnih praks. Evropska komisija v nedavno objavljenem dokumentu predlaga marsikaj. Nedvomno je tudi ta naloga izrazito zahtevna in temelji na sodelovanju šibkejših v verigi, ti pa zlorab pogosto ne želijo prijavljati zaradi negotovih posledic. [...]

vojko, sreda, 30. december 2009 

Dokapitalizacija je po mojem mnenju razpisana le zaradi bančnega lobija v vladi, Franca (finančnega ministra Križaniča, op. a.) pa je še toliko laže prepričati o tem. Bančni lobi je bil v vseh vladah doslej, medtem ko ga denimo podjetja nimajo. V zvezi z bankami – kdo pa zdaj ne bi sprejel svežega denarja?! Strinjam se z guvernerjem Markom Kranjcem, ki je jasno povedal, da NLB denarja ne potrebuje. Prvič zato, ker je vprašljivo, koliko bi banke prispevale k okrevanju gospodarstva. [...]

darja, sreda, 27. januar 2010 

Ko se ogromna podjetja združujejo in postanejo še ogromnejša, si zaželimo nekaj stare konkurence in morda malo raznolikosti. Banke so postale tako velike, da lahko zakuhajo godljo in nam to zadovoljstvo zaračunajo. Veliko naftno podjetje je tako veliko, da je Royal Dutch Shell 25. največje gospodarstvo na svetu, večje kot norveško. Štiri petine čipov v osebnih računalnikih po svetu je od družbe Intel. Verjetno je, da bodo velika podjetja postala še večja. Potrošnikom ravnokar grozijo novi velikani: velika prehrambena podjetja. [...]

vojko, ponedeljek, 23. marec 2009 

Kot je bilo že omenjeno, smo se predvsem zaradi močno poslabšanih rezultatov v mednarodnem okolju na eni strani, na drugi strani pa kar je mogoče še pomembneje močno poslabšanih obetov, ki so takrat prevladovali za letošnje leto, odločili, da znižamo napovedi gospodarske rasti za letošnje leto in sicer smo pripravili dva scenarija – realistični scenarij in neki še bolj pesimistični scenarij. Razlika med obema pa je bila seveda vezana na to, kaj se bo dogajalo v mednarodnem okolju. Ker se [...]