Stranka
Združenje Zares se je na občnem zboru ukinilo kot društvo in se odločilo začeti postopek za ustanovitev v obliki politične stranke. To pomeni tudi vrnitev intelektualno najmočnejšega politika v Sloveniji Gregorja Golobiča ‘na kraj zločina’, v politiko, iz katere se zares nikoli niti ni umaknil. Da bi Golobič ne bil izvoljen za predsednika nove stranke, je namreč skoraj tako malo verjetno kot to, da bo Zares kdaj množična, ‘ljudska’ stranka. Z drugimi besedami, če to kdaj bo, potem najverjetneje ne bo več Zares, stranka za novo politiko. Srednja Evropa namreč nima najbolj prijaznega podnebja za rast strank libertarne (svobodomiselne) usmeritve, strank, ki bi si – kot Zares – v program (za zdaj še osnutek) zapisale odprto družbo. En takšen poskus, spočetka zelo obetaven, sem že spremljal ‘v živo’, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja v Avstriji, ko je skupina poslancev FPÖ s karizmatično Heide Schmidt na čelu šla na svoje in ustanovila Liberalni forum. S programom, v katerem je bilo veliko tega, kar je tudi v programu Zares. Tretjih volitev LF ni preživel.
Brezplačnik
Na trgu, za zdaj v Ljubljani in na Primorskem, je deveti dnevni časopis. Prvi, ki hoče živeti le od oglasov – za 8 milijonov evrov naj bi jih bilo že prihodnje leto – brez prihodkov od prodaje naklade. Želimo biti kakovosten brezplačni dnevnik, kar tudi obstaja na Zahodu, pri nas pa takega še ni bilo, pravi odgovorni urednik novega časnika Goran Novković: ‘Menimo, da so informacije brezplačno dosegljive povsod: na internetu, na televiziji, na radiu. Zato ni nobenega razloga, da bi ljudje to kupovali tudi v tiskani obliki. Pri tem seveda ne skrivamo, da bomo dosegli visoko branost in bili zanimivejši tudi za oglaševalce. Ključno je, da bo za razliko od pričakovanj nekaterih uredniška politika tukaj zelo neodvisna in da hočemo delati zelo kvaliteten brezplačnik, ne pa takšnega, kakršne so bralci pričakovali doslej.’ Brezplačen, pa vendarle kakovosten? Novkoviću in ekipi želim veliko uspeha.
Vreme
Pričakovano z bojaznijo, tokratno deževje na nedavno prizadetih območjih Gorenjske in Štajerske ni povzročilo novih težav, navzlic višjemu vodostaju in pretoku rek; tudi zemeljski plazovi se niso sprožili. Dobili pa smo prve bolj natančne ocene škode – 200 milijonov evrov oziroma dva šentviška avtocestna predora oziroma kakšnih 15 kilometrov avtocest da znaša, od tega samo v občini Železniki slabih 60 milijonov. Vladi je hitro ukrepanje prineslo točke v javnomnenjskih raziskavah, a vendarle se mnogi sprašujejo tudi, ali bi bila škoda tolikšna, če se zadnja leta – pa ne le v mandatu te vlade – ne bi zmanjševala sredstva za urejanje in vzdrževanje rečnih in hudourniških korit. Saj res, kako se je že končala zgodba o nenaročenih delih, za katera se je poravnal in jih plačal okoljski minister Janez Podobnik?
Signalizacija
Zakaj in kako se je konec avgusta zgodila grozljiva nesreča na gradbišču ljubljanske obvoznice med predoroma Golovec in Strmec, do danes še nismo izvedeli. Smo pa nemudoma dobili zagotovilo Darsa, da sedem ljudi ni umrlo zaradi morebitne pomanjkljive prometne signalizacije oziroma slabo označene in zavarovane spremembe prometnega režima. Tako tudi nas Dars tudi minuli teden ni presenetil z bliskovitim demantijem izsledkov julija opravljene mednarodne raziskave, ki je pokazala, da sta gradbišči na avtocesti Ljubljana–Koper pri Vrhniki in pri Senožečah med najslabše zavarovanimi v Evropi. Raziskava, ki jo je v sodelovanju s strokovnjaki dresdenske tehnične univerze opravilo 16 evropskih avtomobilskih klubov, ugotavlja, da so na slovenskih gradbiščih vozišča preozka, da imajo prevelik nagib pri menjavi voznih pasov, da pogosto manjkajo obvestilne table o vrsti in trajanju del ter dolžini gradbišča in podobno. Iz Darsa zagotavljajo, da je vse v skladu s slovenskimi predpisi, naravnost genialna pa je tista o tablah: ‘Res je, da tabel ne postavljamo, saj bi navedba vseh informacij zahtevala zelo velike črke, posledično bi bile table zelo velike, s tem pa bi po naši oceni preusmerjali pozornost voznika.’
Cenzura
Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode, je rečeno v peticiji zoper cenzuro, ki jo je podpisalo več kot 400 podpisnikov iz različnih slovenskih medijskih hiš. ‘Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo.’ Ministrstvo za kulturo je drugačnega mnenja in v sporočilu pravi, da gre v peticiji za trditve, ki so žaljive ‘tako za večino slovenskih novinarjev kot tudi za odgovorne urednike medijev’, saj namigujejo, da v večini niso neodvisni.
...
