EU ni sila, je pa največja nevladna organizacija na svetu

Kako močna in vplivna je EU v svetu? Kaj v svetu pomeni gospodarsko in kaj politično? Ne prav veliko, pravi poslanec evropskega parlamenta in predsednik odbora za razvoj Josep Borrel Fontelles. Ko potuje po svetu, povsod vidi table, da EU pomaga pri razvojnih in naravovarstvenih projektih, kaj ji pomaga, če je največja donatorka na svetu, ko pa nima skupne politike, “vse je razpršeno, neorganizirano”. Neresno je, da Unija nima enotne energetske politike, pa mora uvoziti kar 80 odstotkov vse energije, potrebovala bi skupno migracijsko politiko, da bi agencijo za varovanje zunanjih meja Frontex jemali resno in bi resno lahko delala. Evro ima prav tako le nekaj članic Unije. Ker EU nima enotne zunanje politike, je recimo na Bližnjem vzhodu nihče ne upošteva, upoštevajo pa ZDA. Namesto svetovna sila je Evropska unija velika nevladna organizacija, je Borrel Fontelles ugotovil v razpravi ob predstavitvi knjige Fragmented power: Europe and the Global Economy.

Profesor André Sapir, ki je knjigo uredil, je opozoril, da EU skupno politiko potrebuje, saj se današnji svet izredno hitro spreminja, zato potrebuje hitre odzive, enoten nastop, v globalni tekmi je glas posameznih članic, tudi največjih, pogosto prešibak. Evropa se mora soočiti s spremembami na globalni ravni, upoštevati mora transatlantske povezave z ZDA in se prilagoditi razmeram v regiji. Na svetovni ravni ukrepanje zahtevajo predvsem hitro razvijajoča se gospodarstva na Kitajskem, v Indiji in Braziliji, prav tako ne gre pozabiti na Afriko, ki je najbolj reven del sveta in kjer živi 12 odstotkov svetovnega prebivalstva. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad sta bila ustanovljena v povsem drugačnih okoliščinah, zaradi tega sta zrela za spremembe. “EU je največja donatorka razvojne pomoči, to pa ni dovolj, vprašati se je treba, ali je ta pomoč tudi najbolj učinkovita za EU in tudi za Afriko,” pravi Sapir.

Za ZDA je EU hkrati partnerica in tekmica. Partnerici sta na področju norm in standardov, kar 80 odstotkov jih namreč izvira iz Evrope in ZDA, zato je ključno vprašanje, kako jih usklajujeta, uporabljata, jih uveljavljata v tretjih državah, zlasti na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Kar 58 odstotkov blaga, ki je na prodaj v EU, izvira iz Kitajske, kateri standardi veljajo za to blago?

Učinkovito sosedsko politiko na regionalni ravni pa EU po Sapirjevih besedah potrebuje, da si zagotovi lastno stabilnost, lahko učinkovito uravnava migracije in zaradi zanesljive oskrbe z energenti. V državah, ki so v njeni soseščini, je kar 80 odstotkov vseh svetovnih zalog energentov. Zdaj EU na regionalni ravni nima ustrezne politike, “dejansko na področju migracij in energetike sploh nima nikakršne politike”, trdi Sapir, ki je med drugim tudi član skupine svetovalcev predsednika evropske komisije. Ni rešitev, da vsem sosedam po vrsti v Bruslju ponujajo članstvo, jasno je treba povedati, kje so meje širitve.

EU na globalnem zemljevidu

europa-v-svetu.jpg

Vir: knjiga Fragmented Power: Europe and the Global Economy

Peter Mandelson, evropski komisar za trgovino, pa je opozoril, da je konkurenčnost EU na globalni ravni odvisna od konkurenčnosti njenega notranjega trga. “Oba trga sta odvisna drug od drugega. Politike notranjega trga in politike za doseganje konkurenčnosti na globalni ravni ni mogoče ločevati. EU je na globalni ravni lahko konkurenčna le, če ima konkurenčen domači trg. Konkurenčnim pritiskom od zunaj ni mogoče uiti, sveta ni mogoče ustaviti in skočiti dol, sicer pa, zakaj bi bežali, kajti konkurenca pomeni tudi spodbude za inovacije, za izboljšave,” pravi komisar.

André Sapir dodaja, da evropska komisija lahko predlaga skupno politiko, odločajo pa o tem države članice, ki pa se morajo uskladiti. Josep Borrel Fontelles vse bolj dvomi, da to sploh hočejo. Predvsem velike članice si vseskozi prizadevajo, da bi njihov vpliv prevladal, da bi bile nad drugimi. Poleg tega eno govorijo, drugo počnejo. Na vprašanje, ali si želijo in potrebujejo recimo skupno energetsko politiko, vse odgovorijo pritrdilno, ko pa je to treba uresničiti, pa nobena noče popustiti, ker “brani svoje nacionalne interese”.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 11. november 2009 

Če EU v prihodnje noče biti le opazovalka, kaj bosta počeli ZDA in Kitajska, mora biti učinkovita. To pa ne bo zgolj z uveljavitvijo lizbonske pogodbe, ampak potrebuje ustrezne ljudi na ključnih mestih in ustrezne spremembe politike. To je problem politične volje in vodenja, tudi velike članice ne morejo same uresničiti ciljev na področju podnebnih sprememb, oskrbe z energijo, se enakovredno pogajati z Rusijo, ZDA, Kitajsko, je na pogovoru v organizaciji inštituta Bruegel v Bruslju dejal nekdanji evropski komisar za [...]

darja, ponedeljek, 15. februar 2010 

Zdaj je še prvi politik javno, čeprav posredno, povedal, da se boji razpada evroobmočja. Ta politik ni kdor koli, je predsednik evroskupine, predsednik luksemburške vlade in minister za zakladništvo Jean-Claude Juncker. Ta politik je prepričan Evropejec in predsednik vlade v EU z najdaljšim stažem in največ izkušnjami. »Monetarna unija dolgoročno ne more obstati, če razlike med plačilnimi bilancami postanejo prevelike,« je povedal za Süddeutsche Zeitung. Sedanja kriza po njegovih besedah potrebuje dobro vodenje, jasno je treba povedati, »za kaj gre [...]

darja, torek, 17. marec 2009 

“Zaskrbljen sem zaradi Evrope. Dejansko sem zaskrbljen zaradi celotnega sveta – ni varnih nebes, kamor bi se bilo mogoče zateči pred globalno gospodarsko nevihto. Toda razmere v Evropi me skrbijo celo bolj kot v Ameriki,” je v svoji kolumni v NY Timesu pred razpravo na konferenci o konkurenčnosti v industriji v Bruslju napisal nobelovec Paul Krugman.
Just to be clear, I’m not about to rehash the standard American complaint that Europe’s taxes are too high and its benefits too generous. Big [...]

darja, ponedeljek, 14. december 2009 

Leto 2010 je pred vrati in EU ni najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, zato potrebuje novo strategijo, ki pa se ne sme imenovati lizbonska. Imenovala se bo Strategija 2020, so odločili voditelji na pravkar končanem vrhu EU. Kakor je po njem napovedal predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, bodo voditelji o strategiji 2020 razpravljali na izrednem vrhu februarja, dokončna potrditev pa je predvidena na rednem vrhu marca 2010. Komisija je o novi strategiji odprla tudi javno razpravo. Predloge in mnenja [...]

darja, sreda, 8. april 2009 

EU se mora bolj osredotočiti na vodo. Za varno in zanesljivo oskrbo z vodo bi morala sprejeti enake zaveze, kot jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam. Sramota je, da EU za podnebno konfrerenco, na kateri želi decembra v Københavnu doseči globalni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ne zahteva tudi dogovora o vodi, je med razpravo Ali ima Evropa globalno vizijo za ukrepanje v primeru pomanjkanje vode, ki jo je organizirala organizacija Friends of Europe, dejal Anders Berntell, [...]