Bled bo do konca avgusta prihodnje leto na velikanskem plakatu zagledal vsak potnik, ki bo odletel z bruseljskega letališča Zaventem. Z njim bo Slovenska turistična organizacija (STO) do konca avgusta 2008 goste vabila v “oddaljen kraj”, kar v francoščini pomeni beseda bled, do katerega pa je z letalom samo 99 minut, “kot lepa srajca, ki stane manj kot 100 evrov”, razlaga Rok V. Klančnik, vodja predstavništva slovenske turistične organizacije za Benelux in Francijo. Bled v Bruslju poznajo, vendar večina ljudi ne ve, da je v Sloveniji.
Foto: Slovenska turistična organizacija
Za najem plakatnega mesta za leto dni bo STO odštela 180 tisoč evrov. Začetna cena je bila veliko višja, a tudi 180 tisoč evrov je na prvi pogled veliko. Če pa vemo, da podjetja, ki oglašujejo na 200 veleplakatih ob cestah v Sloveniji, odštejejo 60 tisoč evrov na mesec, saj za najem vsakega plačajo 300 evrov, da celostranski oglas v časopisu Financial Times stane od 50 do 70 tisoč evrov, v reviji Vogue pa 20 do 30 tisoč evrov, cena v Zaventemu ni več tako zelo visoka, pravi Klančnik.
Veleplakati v Belgiji so dražji kot v Sloveniji, če bi oglaševali na avtobusih ali bruseljskem metorju, bi za enako ceno kot na Zaventemu lahko oglaševali veliko manj časa, pa tudi “ti potniki nas precej manj zanimajo kot tisti, ki se vozijo z letali in avtomobili”, pravi vodja predstavništva za Benelux. Po njegovih besedah bo oglas na letališču videlo vsaj 16 milijonov ljudi, pa tudi nekaj tisoč uslužbencev, ki delajo na letališču. Slovenija je prva država, ki se je odločila za promocijo z veleplakatom pred vhodom v bruseljsko letališče. “To si štejemo v čast, saj pomeni, da smo kreativni in drzni, kar je na mednarodnem turističnem trgu zelo pomembno in nagrajeno,” pojasnjuje Rok V. Klančnik.
Trgi, za katere skrbi, so zelo različni. Luksemburžani so zelo bogati, imajo germansko mentaliteto na frankofonski način in so med vsemi štirimi narodi najboližji Slovencem. Nizozemci so protestanti, veliko potujejo, vendar zelo pazijo, kako porabijo denar. Najbolj jih zanima tisto, kar sami nimajo, predvsem Alpe in odmaknjeni kraji. Nizozemska je samo enkrat večja kot Slovenija, pa tam živi 17 milijonov ljudi, zaradi tega zelo radi kampirajo nekje sredi gozda.
V Belgiji Flamci sicer govorijo nizozemščino, a so posem različni, so bolj fleksibilni in radi letujejo v bolj kakovostnih hotelih. Valonci so bolj tradicionalni in ekonomsko šibki, kljub temu si želijo potovati. Ker večinoma govorijo le francosko, se odločajo za države z romanskim jezikom – Francija, Španija, Italija, med novimi članicami je iz tega razloga zanje zanimiva Romunija. Kljub temu vse bolj odkrivajo tudi Slovenijo. Tretja skupina gostov iz Belgije pa so zaposleni v evropskih instirucijah, mednarodnih organizacijah, podjetjih, predstavništvih. Zanje je značilno, da “so iz vseh vetrov, zelo radi gredo za konec tedna iz Bruslja, ki zanje pomeni službo in stres, pa dobro so plačani, a kljub temu najraje letijo z nizkocenovnimi letalskimi družbami”. Francozi so spet povsem drugačni, radi potujejo in imajo s tem tudi izkušnje, pripoveduje Klančnik.
Vsem pa je skupno, da je Slovenija zanje nova destinacija, ki jim je postala znana šele letos, zaradi uvedbe evra. Ta dogodek zanje namreč pomeni, da je država ekonomsko razvita in zanimiva za dopust in potovanje. Na STO ugotavljajo, da se je letos spomladi v primerjavi z enakim obdobjem lani v Sloveniji število gostov iz Belgije in Nizozemske povečalo za okrog 30 odstotkov. Več kot gosti vedo o Sloveniji, bolj ciljno prihajajo. Med hribi so Belgijci letos recimo odkrili Pohorje, Nizozemci imajo poleg hribov radi tudi kras. Vse bolj goste iz Beneluxa zanima slovenska kulturna dediščina, takoj za Ljubljano kot prestolnico je Ptuj, skupaj s termami, golfom, gradovi in vini.
Za goste iz držav Beneluxa so zanimiva tudi slovenska smučišča, ker so enostavno dostopna, zlasti za družine, in niso na velikih višinah, poleg smučanja ti gostje iščejo dobro hrano in priložnosti za druženje. Za Nizozemce je Slovenija zanimiva še kot destinacija za kongrese. STO se ravnokar dogovarja o dodatni letalski povezavi letališča v Amsterdamu z Mariborom ali pa Ljubljano, hiti razlagati Klančnik. “Povezali smo se z eno najboljših rstavracij v Bruslju, Črni tartuf, kje sodelujemo v nagradni igri, v kateri bo eden od 10 tisoč najbolj prestižnih gostov zadel avto masserati, eden pa potovanje za dve osebi v Slovenijo v času beneškega karnevala, ki vključuje tri nočitve na Bledu, 1 v Portorožu, 1 v Benetkah in ogled Ljubljane,” je še povedal.
V Belgiji bodo letos novembra odprli prenovljeno letališče Charleroi, od koder v Slovenijo leti nizkocenovni Wizzair. Ob tej priložnosti bodo za 100 tisoč potnikov izdali revijo, v kateri bodo predstavljene vse države, kamor je mogoče potovati od tam. Predstavitev Slovenije v tej reviji bo stala 1000 evrov.
Tudi v Sloveniji so se turistični delavci začeli pripravljati na goste iz Beneluxa in Francije. Za začetek so se začeli učiti francoski jezik, vedno več zaposljujejo tudi Nizozemce, ki stalno živijo v Sloveniji, premalo je še prospektov v nizozemščini in francoščini, zaključuje Rok Klančnik.
...
Mladina: Draga promocija na čudnem koncu
Iz Zaventema na Letališče Jožeta Pučnika leti le Adria Airways, njene karte na relaciji Ljubljana-Bruselj pa so med najdražjimi, vsaj glede na razdaljo. V kakšni posebni ponudbi, recimo pri poletih čez vikend ali pri potovanjih, daljših od treh dni, jih je sicer nekaj moč dobiti od 234 € naprej. Običajne vozovnice pa Adria prek spleta ceni na kar 734 €, kar je približno toliko, kot stane letalska vozovnica iz Ljubljane do Bombaja z družbo Finnair.
http://www.mladina.si/tednik/2.....r_cerar-2/
Kako ne vejo da je Bled v Sloveniji če pa piše na sliki I FEEL SLOVENIA