Po številkah je Lojze Peterle najmanj aktivni slovenski evroposlanec

Slovaki s povprečjem lovijo slovenske ‘špice’, a vendarle dosegajo zgolj dobro tretjino avstrijskega povprečja. Statistično gledano je najbolj ‘priden’ slovaški poslanec evropskega parlamenta več kot dvakrat aktivnejši od najbolj ‘pridnega’ slovenskega (slovenske poslanke, če smo natančni), so pa tudi štirje Slovaki manj aktivni od najmanj aktivnega Slovenca. Avstrijci imajo v svoji reprezentanci najbolj ‘lenega’ izmed vseh, poslanca z zgolj dvema zabeleženima parlamentarnima dejavnostima.

ep.jpg
vir: http://www.europarl.europa.eu/

‘Povprečni’ avstrijski evropski poslanec (iz 18-članske ekipe) ima tako 117, slovaški (14 poslancev) 41 in slovenski dobrih 34 ‘uradnih dejanj’ v evropskem parlamentu. Med temi 39 poslanci je skupno 5 ‘manj aktivnih’ od Lojzeta Peterleta, hkrati pa 18 bolj kot Mojca Drčar Murko.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Po številkah je Lojze Peterle najmanj aktivni slovenski evroposlanec”
  1. Pimpeldragonar je rekel/rekla:

    Ali so Prdonji šteli tudi vse nastope z orglcami ? Upoštevati je potrebno, da mora nastopati po Sloveniji in zagotoviti končno predsedniško mesto desnici in predvsem rimokatoliški cerkvi.

  2. Marko je rekel/rekla:

    Jaz sem enkrat sledil podrobneje “Waste Directive” in zasledil isti fenomen. Vojko, a si se naslanjal na lastno raziskovanje ali na kaksen clanek, ki nekje dostopen?

  3. [...] there is another issue with Peterle. One of the best read blogs in Slovenian, Razgledi, has published interesting statistics on parliamentary activity of our Members of the European [...]

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 10. junij 2010 

Slovenija /ima/ daleč največ poslancev in tudi vseh predstavnikov zakonodajne veje oblasti na milijon prebivalcev – petkrat več kot Poljska. Najprej bi pomislili, da je to posledica njene majhnosti, a Češka republika, ki se po BDP na prebivalca naglo približuje Sloveniji, ima petkrat več prebivalcev kot Slovenija, a le dvakrat več predstavnikov v zgornjem in spodnjem domu parlamenta.
/…/
Petinpolmilijonska Danska je protestantska država z gospodarstvom, ki je šestkrat večje od slovenskega, a v njenem enodomnem parlamentu sedi le 179 poslancev. Avstrija, [...]

darja, ponedeljek, 5. julij 2010 

Najboljši dijaki tretjega in drugega letnika III. gimnazije v Mariboru so letos v okviru predmeta državljanska kultura, ki je obvezna izbirna vsebina, prvič imeli priložnost obiskati evropske institucije v Strasbourgu in v Bruslju. Idejo, da bi dijakom lahko v praksi pokazali, kar se učijo v teoriji v razredu, so profesorji dobili na seminarju marca lani v Podčetrtku, dokončna odločitev o organizaciji ogleda pa je bila sprejeta tri mesece kasneje na seminarju o evroatlantskih integracijah v Radencih, je pojasnil profesor zgodovine [...]

darja, petek, 12. februar 2010 

Poslanci evropskega parlamenta so zavrnitev začasnega sporazuma swift, ki so ga ministri za notranje zadeve podprli konec novembra lani, razglasili kot pomembno zmago EU nad ZDA. Na podlagi tega sporazuma so organi v ZDA imeli prek sistema swift dostop do vseh podatkov o bančnih transkacijah posameznikov in podjetij v EU.
Na četrtkovem glasovanju evropski poslanci niso dali soglasja k sklenitvi začasnega sporazuma o posredovanju bančnih podatkov prek sistema SWIFT ameriškim pravosodnim oblastem, ker niso zadovoljni z njegovimi določili o zasebnosti, sorazmernosti [...]

vojko, sreda, 3. marec 2010 

Srečno naključje pravzaprav, da so poslanci na isti dan obravnavali (v prvem branju) predlog družinskega zakonika in predlog za ustavno obtožbo proti predsedniku države Danilu Türku. Nič ne bi moglo bolje ponazoriti, da gre v obeh primerih ‘pravičniškega boja’ za ‘pravice nedolžnih in dostojanstvo človeka’ za nedostojno in poniglavo (ob povprečni starosti poslank in poslancev pač ne morem reči pobalinsko) instrumentalizacijo prepričanj, vrednot in čustev, ki jih je sicer treba spoštovati. Iskrenih prepričanj in čustev marsikaterega državljana in, verjamem, tudi [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]