V šolo se lahko pripeljejo le s čolnom, avto in avtobus sta za otroke s plavajočih otokov Uros na jezeru Titikaka ne prideta v poštev. Otroci se s čolni pripeljejo sami, malo pred deveto uro zjutraj se drug za drugim ustavljajo pred otokom s šolo. V šolo prihajajo v uniformah. Nekateri fantje se še na hitro umijejo z vodo iz jezera in počešejo, preden stopijo iz čolna. Veronika, učenka, ki se je najbolj sproščeno pogovarjala z nami, je v zvezku na eni od sprednjih strani pokazala svojo risbo, na kateri se umiva. Da se je treba umivati in kako to početi, je očitno ena od prvih razlag, ko učenci na otokih Uros pridejo v šolo. Za prebivalce Peruja, ki živijo na celini ob jezeru Titikaka in so v glavnem pripadniki etnične skupine Ajmari (Aymara), menda velja ljudstvo Uros za umazane. Zdaj čistokrvnih pripadnikov tega ljudstva menda ni več, ker so se pomešali z Ajmari.
Deklice s pisanimi šolskimi uniformami in značilnimi uroškimi cofki na koncu kitk
Fantje v črno-belih šolskih uniformah
Na otokih Uros je ena stavba namenjena za en šolski razred, pred njo je učenka Veronika
Ena od učenk odklene razred in ga pred začetkom pouka še pomete
Na steni imajo portrete vseh 14 Inkov, cesarjev inkovskega cesarstva, čeprav ni znano, kako so izgledali
Učitelji se v šolo na otokih Uros vsako jutro pripeljejo z motornim čolnom iz mesta Puno. Zdaj imajo 70 učencev, ki jih poučuje 5 učiteljev. Za pot iz Puna potrebujejo približno pol ure. V tem mestu so tudi srednje šole in gimnazije, kamor se lahko vpišejo le najboljši učenci iz osnovne šole na Urosih, od tam pa lahko gredo na katero od Perujskih univerz. V Peruju je osnovna šola po ustavi obvezna, javne šole so brezplačne, za dobre učence, katerih starši nimajo denarja za šolnino, je na javnih univerzah brezplačen tudi študij.
