« prejšnji članki
Vmesno poročilo od 24. do 29. septembra
vojko, nedelja, 30. september 2007 
Stranka Združenje Zares se je na občnem zboru ukinilo kot društvo in se odločilo začeti postopek za ustanovitev v obliki politične stranke. To pomeni tudi vrnitev intelektualno najmočnejšega  politika v Sloveniji Gregorja Golobiča 'na kraj zločina', v politiko, iz katere se zares nikoli niti ni umaknil. Da bi Golobič ne bil izvoljen za predsednika nove stranke, je namreč skoraj tako malo verjetno kot to, da bo Zares kdaj množična, 'ljudska' stranka. Z drugimi besedami, če to kdaj bo, potem najverjetneje ne bo več Zares, stranka za novo politiko. Srednja Evropa namreč nima [...]
Kako se je dražil, daljšal in odmikal avtocestni križ
darja, nedelja, 30. september 2007 
Preden vlada sprejme letni program za gradnjo avtocest v letu 2008, ki bo po besedah predsednika uprave Darsa Rajka Siročiča spet rekorden, in ga pošlje v potrditev v državni zbor, je morda zanimivo pogledati, kako je oblast od leta 1996 naprej dražila avtocestni program, dodajala nove odseke in podaljševala roke za dograditev. Prvi nacionalni program gradnje avtocest je bil v uradnem listu objavljen 1. marca 1996. Predsednik vlade je bil takrat Janez Drnovšek (LDS), minister za promet pa Igor Umek (SKD), ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za pripravo lokacijskih nač [...]
Profil – Milan Zver
vojko, nedelja, 30. september 2007 
Začel je kakor njegov predsednik v stranki in ministrskem kabinetu. Da ne bo velikih sprememb, ampak zgolj popravki stvari, ki so se izkazale za slabe; teh da je bilo manj kot dobrih. In še, da 'ne bi bil dober minister, če bi mislil, da vem več od vseh tistih, ki sooblikujejo šolski resor'. Zvenelo je preudarno in skromno, celo v rahlem nasprotju s koalicijsko pogodbo; kdor je slednjo bral, zato pravzaprav ni mogel zanesljivo vedeti, kaj sme pričakovati od novega ministra za šolstvo Milana Zvera. A le do prvega 'popravka stvari, ki se je izkazala za slabo' oziroma novele zakona o [...]
Skrajšanje roka lahko predor Šentvid dodatno podraži
darja, sobota, 29. september 2007 
Predor Šentvid bo prevozen do konca junija prihodnje leto, je zadnja novica. Dars v sporočilu, ki ga je objavil na spletni strani Ljubljanske borze, ni navedel, kako bo to dosegel. Ob tem je dobro spomniti, da sta SCT in Primorje kot glavna izvajalca avtocestnega programa na račun skrajševanja rokov do zdaj pobrala kar lep denar. Stara praksa je, da Dars napove določen rok, "javnost" začne negodovati, da gradnja traja predolgo, zato skupaj z izvajalci hitro ugotovi, da bi ga bilo mogoče s pospešeno gradnjo skrajšati. Ko sporočijo krajši rok, seveda dosledno zamolčijo, da bo [...]
Topi kot 39. tedna
vojko, sobota, 29. september 2007 
4,41 /odstotka BDP/ smo imeli leta 2000 za šolstvo, leta 2004 smo imeli 4,8 odstotka, za štiri desetinke je šlo navzgor, vladni dokument, ki ga držim v rokah, predvideva, da se bomo vrnili na 4,43. Toliko o tem, da bomo varčevali; sredstva bomo zniževali za približno 120 milijonov evrov. Slavko Gaber, neodvisni poslanec, v Odmevih Moram prvič reči, da gospod Gaber operira z neaktualnimi papirji, ne vem, po katerih zvezah jih on pač dobiva, ampak zagotovilo predsednika vlade je, da bo seveda šolstvu posvečena tista skrb, ki mu pripada, ki mu gre, kajti imamo predsednika vlade, ki [...]
Ko molčijo, predsedniški kandidati povejo največ
vojko, petek, 28. september 2007 
Ne bi se mogel strinjati s tistimi, ki pravijo, da sinočnje soočenje predsedniških kandidatov in kandidatke na PopTV ni prineslo kaj posebej presenetljivega. Mene je - vendarle in navzlic vsemu - presenetila lahkotnost, s katero se je diskurz Piramide preselil v predsedniško kampanjo. Točneje, osupnila me je vljudna molčečnost, s katero so Mitja Gaspari, Darko Krajnc, Elena Pečarič, Lojze Peterle in Danilo Türk 'vzeli na znanje' izjave Zmaga Jelinčiča ('same po sebi' predvidljive). Če je doslej veljalo, da si 'favorizirana trojica' Peterle, Türk in Gaspari skrbno prizadeva, da [...]
Za božično darilo bodo podrli 115 mostov in brvi
darja, petek, 28. september 2007 
Slovenija bo na 115 mestih onemogočila prehod meje, piše zagrebški Jutarnji list, saj bo v skladu s schengenskim pravnim redom podrla oziroma blokirala mostove in brvi, po katerih zdaj domačini prestopajo mejo. Uredili in postavili so jih pred nekaj leti, da bi dvolastnikom in drugim, ki morajo vsak dan čez mejo, prihranili tudi do nekaj kilometrov vožnje do najbližjega večjega mejnega prehoda. Zdaj notranji minister Dragutin Mate pojasnjuje, da schengenski pravni red velja za vse enako, zato je treba na zunanji meji, ki je v primeru Slovenije meja s Hrvaško, zagotoviti kontrolo v [...]
‘Civilna družba’ proti vladi – težava za opozicijo
vojko, četrtek, 27. september 2007 
Glede na včerajšnjo razpravo v državnem zboru, po kateri bosta noveli šolskih zakonov nespremenjeni šli iz drugega v tretje branje (previdoma na oktobrski seji), se zdi še en naknadni zakonodajni referendum neizogiben. Ne prvi in nemara tudi zadnji ne. Vlada, ki se je za čas predsedovanja Evropski uniji hotela s sporazumom zavarovati pred 'pretirano marljivostjo' parlamentarne opozicije, je v nevarnosti, da bo zadnje leto mandata čez glavo zaposlena z odporom oziroma že kar uporom precejšnjega dela, hm, civilne družbe. Je bilo 'podržavljanje' nekaterih bistvenih družbenih [...]
Evropski komisarji so si v laseh zaradi telekomov
darja, četrtek, 27. september 2007 
Telekomunikacijske velikane v Evropski uniji je treba razbiti na upravljavce omrežij in ponudnike storitev, vztraja evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. Neelie Kroes, komisarka za konkurenčnost, ki je prejšnji teden odločno zagovarjala enako razbitje elektroenergetskih in plinskih koncernov, poskuša skupaj s komisarjem za industrijo Günterjem Verheugnom pri telekomunikacijskih velikanih to preprečiti. Kar ji je pri Britancih všeč na področju energetike, zanjo na področju telekomunikacij ni sprejemljivo. Evropski regulator bo na področju energetike [...]
Triglav vsem državljanom preko pokojninske blagajne
admin, sreda, 26. september 2007 
GOST RAZGLEDOV dr. Aleš Ahčan Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani ales.ahcan@ef.uni-lj.si V zadnjem času smo priča povečanemu zanimanju za zavarovalništvo predvsem na račun dveh izstopajočih tem: menjave uprave na čelu Vzajemne in predlaganega referenduma o noveli zakona o lastniškem preoblikovanju zavarovalnice Triglav. Za zavarovalništvo, znano po dokajšnji konservativnosti, verjetno ne najbolj dobrodošla pozornost, kakšen bo razplet obeh zgodb, pa bo pokazal čas. Po Jakliču Aver? Kot kaže, je nedolgo nazaj epilog doživela ena bolj medijsko izpostavljenih zgodb, [...]
EU ni sila, je pa največja nevladna organizacija na svetu
darja, sreda, 26. september 2007 
Kako močna in vplivna je EU v svetu? Kaj v svetu pomeni gospodarsko in kaj politično? Ne prav veliko, pravi poslanec evropskega parlamenta in predsednik odbora za razvoj Josep Borrel Fontelles. Ko potuje po svetu, povsod vidi table, da EU pomaga pri razvojnih in naravovarstvenih projektih, kaj ji pomaga, če je največja donatorka na svetu, ko pa nima skupne politike, "vse je razpršeno, neorganizirano". Neresno je, da Unija nima enotne energetske politike, pa mora uvoziti kar 80 odstotkov vse energije, potrebovala bi skupno migracijsko politiko, da bi agencijo za varovanje zunanjih meja [...]
Najbogatejši v Srednji in Vzhodni Evropi
darja, torek, 25. september 2007 
Na lestvici 100 najbogatejših ljudi v Srednji in Vzhodni Evropi, ki jo je objavil poljski mesečnik Vprost, so z območja nekdanje Jugoslavije le Srbi in Hrvati, ugotavlja beograjski B92. Najbogatejših Slovencev torej na tej lestvici ni. Rus Oleg Deripaska je na vrhu Vprostove lestvice, njegovo premoženje so Poljaki ocenili na 30 milijard dolarjev. Z območja nekdanje Jugoslavije se je na 23. mesto s premoženjem 4,4 milijarde dolarjev uvrstil Srb Filip Cepter. Poleg njega sta iz Srbije na lestvici še Miroslav Mišković (holding Delta) s premoženjem 2 milijardi dolarjev in Stanko [...]
EU ne more brez jedrskih elektrarn
darja, torek, 25. september 2007 
Evropska unija se ne more odpovedati jedrski energiji, je ob odprtju tehnološke platforme za trajnostno rabo jedrske energije dejal evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Za Latvijca, ki je zaradi slabih spominov na nesrečo v Černobilu do zdaj odločno zagovarjal nadomestitev jedrske energije z obnovljivimi viri in s prihranki na račun učinkovitejše rabe energije, je bilo to priznanje nedvomno težko. Še posebej, ker bi svoje nasprotovanje temu energetskemu viru zdaj lahko dodatno utemeljil še s serijo nesreč v nemških jedrskih elektrarnah Krümmel in Brunsbüttel, ki so se [...]
Kar SCT gradi, ni tisto, kar je Dars naročil graditi
jure, ponedeljek, 24. september 2007 
Ali se vam tudi kdaj zgodi, da preberete članek v časopisu, poslušate najnovejšo vest na TV ali radiu, pa potem o temi, o kateri je tekla beseda, pravzaprav veste še manj kot prej. Mogoče se to dogaja samo meni, kaj pa vem, mogoče nisem tako pameten, ko si pogosto mislim in preprosto nisem sposoben dojeti bistva sporočila, kajti novinarji so ja šolani ljudje, Manca Košir in kompanija so jih učili temeljev komuniciranja in menda so jim povedali tudi, kaj je bistvo zgodbe, kako je treba članek začeti in končati – skratka bistva pisnega oziroma verbalnega komuniciranja, pri [...]
Nemška jesen 1977: zapisov prisluhov ni, trakovi veljajo za uničene
vojko, ponedeljek, 24. september 2007 
Tri desetletja po 'nemški jeseni' še vedno niso znane vse okoliščine dogajanja, ki je doseglo vrhunec z ugrabitvijo (in kasnejšim umorom) predsednika združenja delodajalcev Hansa-Martina Schleyerja, ugrabitvijo Lufthansinega letala Landshut in kolektivnim samomomorom 'zgodovinskih voditeljev' Frakcije rdeče armade (RAF) v stuttgartskem zaporu Stammheim. Hamburški tedni Spiegel je dve številki nazaj začel objavljati z najnovejšimi novinarskimi raziskavami zbrano in obdelano gradivo o dogodkih, ki so pretresli in zaznamovali Nemčijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Eno od [...]
Galileo, negotov projekt, ki naj bi ga plačali evropski davkoplačevalci
darja, ponedeljek, 24. september 2007 
Satelitsko-navigacijski sistem Galileo je tipičen evropski projekt. Države članice in njihova velika podjetja se nikakor ne morejo dogovoriti, kaj bo kdo dobil in koliko bo kdo prispeval. Enako velik problem je tudi, da podjetja ne verjamejo, da bi vloženi denar dobila povrnjen, ker niso prepričana, da bo za sistem mogoče dobiti dovolj komercialnih uporabnikov. Projekt zaradi tega zamuja, vse več je možnosti, da bo EU prehitela Kitajska s svojim satelitskim sistemom. Medtem ko se članice EU in podjetja prerekajo, se je razvoj projekta Galileo podražil z 2,1 na 5,4 milijarde evrov, [...]
« prejšnji članki