Za zgodovino naj ostane zapisano, da se le Jure Zupan ni sprenevedal. Odstopil je, ker je to hotel premier Janez Janša.
Menil je, da potrebuje več manevrskega prostora, zato sem v skladu s tem ponudil svoj odstop, predsednik vlade pa ga je sprejel.
Janez Božič in Andrej Bručan sta se odločila svoj odstop razložiti z napadi in pritiski nanju. Kajpak neutemeljenimi, saj sta svoje delo opravljala vestno in pošteno.
Čas, ko si je premier Janša omislil rekonstrukcijo vlade, ni prav posrečeno izbran. Leto dni pred volitvami bodo, še posebej ob takšni javnomnenjski podpori, kakršno ima vladajoča koalicija, ministrski položaj pripravljeni sprejeti samo nepopravljivi karieristi, poslušni aparatčiki ali neuporabni kadri iz ‘železne rezerve’ (ali pa vsakega po malem). Razmeroma spodobne zamenjave, kakršno je Janša svojčas našel za kmetijsko ministrico, niso verjetne, sploh pa ne takšne, ki bi lahko neoporečno izpeljale kaj od velikopoteznih koalicijskih napovedi (recimo javno-zasebno partnerstvo).
Premieru se je očitno mudilo ali pa ni najbolje premislil. Od ministrov je zahteval in dobil odstope, ne da bi imel v žepu listek z imeni naslednikov. S tem je javnosti in opoziciji omogočil, da po mili volji ‘kadrujeta’ in ‘trošita’ (domnevne) kandidate, še preden so kandidati. Že tako ne preširok nabor si je Janša tako še zoožil in ne bi se smel čuditi, če bo koga izmed kandidatov prav tovrstna ‘javna razprava’ odvrnila od misli, da bi morebiti ponujeno funkcijo sprejel.
Je mogoče iz tega sklepati, da so predsedniku vlade stvari ušle iz rok? Hm, simptomatična zna biti v tem pogledu razrešitev direktorja Sove Matjaža Šinkovca, ki mu je vlada nezaupanje posredno izkazala že z imenovanjem komisije za odkrivanje nepravilnosti v Sovi. Razrešila ga je pol leta kasneje (nekaj mesecev pred prevzemom tudi varnostno zahtevnega predsedovanja EU) in navzlic navidezni promociji Šinkovca v državnega sekretarja je imenovanje novega direktorja Sove videti kot priznanje poloma v akciji ‘očiščenja in pomlajevanja’ obveščevalne agencije. Vsaj dokler vlada ne objavi končnega poročila komisije. Ali pa, dokler se pred sodiščem ne izkaže, kaj se je dogajalo pred volitvami leta 2004.
Je Janša morebiti računal, da bo z nepričakovano in skoraj že množično rekonstrukcijo vlade otopil ost opozicijskih kritik vlade in zmanjšal pritisk javnosti, morebiti celo obrnil javnomnenjske trende? Najbrž, vendar se zdi, da se tudi ta račun ne more iziti. Odstopljena trojica je bila v zadnjih tednih resda najbolj izpostavljena, toda ministrov, godnih za ‘nenehne napade, pritiske in neresnične očitke’, je še veliko, več kot onih drugih. Bilo bi krivično, ne omeniti vseh, a vendar najbrž prednjačijo (če upoštevam še koalicijski ključ) kulturni, okoljski in obrambni minister.
Nekaj je gotovo. Po včerajšnjih kadrovskih potezah (vseh štirih) je Janša izkoristil pravico do menjave kart. Če ni (ne bo) dobil adutov, se bo moral mirno in dostojno posloviti od mize.
Gre za vrhunski poker. In kot pri pokru ni jasno, kaj dobiš po naključnem izboru v drugi rundi (ponavadi slabše), tudi tukaj izhod ni mogoče predvideti. Se bo pa sedaj ost kritike (politične in javne) vrtela pri ključnih igralcih koalicije: Bajuku, Ruplu in Erjavcu. Tu pa možnost zamenjave ni več. Vlada in premier pa sta dosti bolj ranljiva. Verjetno bo premijer zaostril odnos do njih, ti trije gospodje pa so dokaj samoljubni, tako, da bo še zanimivo.
Najprej pa predsedniška bitka…
Seveda je avtorju članka jasno, da so aduti (dober kader) le v Z(ares) L(DS) SD, torej jih Janša ne bo dobil. ROFL
Čeprav amater na tem področju opažam, da je do zamenjave na vrhu Sove prišlo le nekaj dni po vložitvi tožbe proti Ropu. (Ropovo zgodbo lahko potrdijo le pričevanja tedanjih (in sedanjih) agentov…)
@ervinator
Tega nisem razbral iz članka.
Se pa poigravam z mislijo, kaj pa, če je JJ dobil “Vladarjev” preblisk in potegnil nekaj potez, ki bodo dodobra zapečatile koalicijske partnerje. Postaviti na čistino vse “partnerske” potenciale, za padle ministre, je politični samomor in ve se za koga. Mediji so kandidate in polkandidate jasno raztrgali. Podobnik in Bajuk pa le nemočno opazujeta kako se potaplja ta ladja, na njej pa je le en rešilni čoln v katerem je JJ. Vsaj misli tako.
Pri Nsi in Ljudski lahko rečejo, da pri takih prijateljih ne potrebujejo sovražnika.
Da bi le vse skupaj hitro končalo brez dodatnih faktur. Drama je drugorazredna in ljudstvo zeha.
JJ pa poker? Že res, da vojaki radi kvartopirijo, ampak poznajo tudi taktiko in strategijo. Zato je meni tole vse skupaj bolj podobno taroku. Trula, pa Pagat ultimo. In sijajna zmaga, jasno. Ampak, da to odigraš, rabiš tudi pametnega soigralca. In po mojem feelingu je to sam g.Pahor. Če se ta dva nista “spetljala”…
Merkelca je (zelo verjetno) JJ že naučila, da se da bivat tudi v rdeče-črni koaliciji, Pahor je pa tako bolano ambiciozen, da bo vse pred sabo elegantno povozil. (Da je utišal “trdorokce”, me samo veseli).
Mislim, da bo šlo predsedovanje mimo nas volilcev nemo in mirno mimo. Malo zastojev, malo “pizdenja”, ampak čas gre tako hitro. Bomo že zdržal tistega ubogega pol leta. Za slavo in čast Domovine.
Naj me vrag pocitra, če ne bomo imeli drugo leto za Božička koalicijo rdeče-črni.
Vojko, Vi pa pišete najboljše bloge, kar se jih da pri nas prebrat.
Lep večer. Neva