Če sodimo po tem, kdo so glavni akterji, ki vplivajo na institucionalno ureditev trga dela, bo ta še nekaj let cokla razvoja slovenskega gospodarstva. Marjeta Cotman, Dušan Semolič, Marko Štrovs in nenazadnje Janez Janša so bili navkljub odkritemu občudovanju danskega modela nezmožni pomembnih premikov na trgu dela. Starostne meje za upokojitev nikakor ni mogoče dvigniti, saj po mnenju prej omenjenih akterjev očitno Slovenci nismo tako močni na stara leta kot Danci. Za razliko od njih smo očitno povsem nesposobni najti novo zaposlitev, saj nas morajo ščititi najbolj rigidna pravila odpuščanja v Evropi. Očitno je, da smo tudi čustveno nezreli, saj potrebujemo dolge odpovedne roke, da se pripravimo na samo dejstvo, da bomo ostali brez zaposlitve. Seznam je dolg in da ne bom dolgočasil bralcev poglejmo, s čim so nas oblikovalci slovenskega trga dela ta teden razveselili.
Za zabavo sta poskrbela ministrica Marjeta Cotman na eni in sindikalist Dušan Semolič na drugi strani. Marjeta Cotman je znana po svojih revolucionarnih idejah. Spomnite se samo genialne domislice iz časov, ko je bila še državna sekretarka, ki je hotela ukiniti študentske servise in prenesti njihove aktivnosti kar na letargičen Zavod za zaposlovanje. Tokrat je v zakon zapisala, da bi morali vsako avtorsko pogodbo priglasiti na Zavodih za zaposlovanje, saj je po njenem mnenju na zavodu veliko takšnih, ki bi bili prav tako sposobni opraviti dela, ki se pogosto opravljajo preko avtorskih pogodb. Na ta način naj bi dobila vpogled v to, kdo resnično aktivno išče delo in kdo ne. Očitno je, da sama v praksi zelo malo dela, da ji hodijo takšne ideje po glavi. Naj samo navedem primer z Ekonomske fakultete, kjer se aktivnosti podiplomskega študija izvajajo pretežno preko avtorskih pogodb. Preden naj bi se to zgodilo, naj bi na Zavod poslali povpraševanje po takšnih kadrih. Pravila zahtevajo, da je takšen posameznik vsaj docent ekonomije oziroma poslovnih ved, ki jih bo med brezposelnimi osebami dokaj težko najti. Je primer EF nepomemben? Pravzaprav ne, saj je pomemben delež del preko avtorskih pogodb opravljen prav s strani akademikov. (Neumnost podobnega formata je naredil le še Dušan Mramor, ki je z namenom omejevanja pranja denarja preko študentskih servisov predpisal, da se morajo vse študentske napotnice pošiljajo hkrati tudi na DURS, kjer so milijone napotnice le pridno skladiščili.)
In kaj naj bi naredila Cotmanova, če bi resnično želela nadzorovati brezposelne? Danci so jim vzeli prosti čas, tako da ne bi mogli delati v sivi ekonomiji. Povsem enako lahko naredimo tudi mi. Organizirajmo javna dela in na ta način ugotovimo, kdo bi zares rad delal.
In kaj je tokrat ušpičil Dušan Semolič, ki je v času pred decembrskim kongresom, na katerem izbirajo novega šefa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, še posebej zaskrbljen za zaposlene. Nepoučene bralce naj spomnim, da je Semolič pred časom dal pobudo, naj država prisili banke k posojanju mladim, ki so zaposleni za določen čas. Ni treba poudarjati, da takšne odločitve niso v rokah vlade. Potem je pred nekaj tedni zelo zaskrbljen nad višino slovenskih plač in evropsko ravnijo cen pri sebi sklenil, da je sedaj res čas, da Slovenci dobijo »evropske plače«. Zdelo se je, da bi se moralo to zgoditi skoraj preko noči, kar bi seveda pomenilo gospodarsko katastrofo. Očitno je, da ga inflacija še vedno zelo skrbi, saj tokrat zahteva omejitev marž trgovcev, ker se ti domnevno kartelno dogovarjajo o višini cen in ob vsakokratnem dvigu cen hrane na svetovnih trgih tudi sami takoj dvignejo cene.
Gospodarski minister se je na to pobudo odzval razumno in le v kratkem odgovoru za javnost povedal, da predpisovanje marž trgovcem ni v domeni vlade. Pri vsem tem je najbolj komično dejstvo, da o višini marž pridiga šef največjega delavskega kartela v Sloveniji, ki sam z zahtevami o višjih plačah lahko prispeva k inflaciji. Zato predlagam, da s ciljem znižanja inflacije in v skladu s Semoličevo pobudo omejimo marže sindikatom na 0,01 odstotka bruto plače in na ta način zmanjšamo moč največjemu sindikalistu. Edina slabost tega ukrepa bi bila, da bi bili prikrajšani za ceneno zabavo, ki jo Semolič nudi.
...
