Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta se na Bledu dogovorila, da sta državi pripravljeni odločitev o spornih mejnih vprašanjih prepustiti meddržavnemu sodišču v Haagu, gradivo zanj pa bosta pripravili mešani izvedenski komisiji (za mejo in pravna načela). Še kaj? Aja, strinjala sta se tudi, da morata ugotovitve komisij potrditi oba parlamenta in da bosta o vsem dogovorjenem danes obvestila, vsak svoje, predstavnike parlamentarnih strank. In, da bosta državi druga vprašanja (JEK, devizne vloge) spet poskusili rešiti dvostransko.
O čem ni bilo slišati, da bi se premiera dogovorila:
1. o zahtevi slovenske strani, da mora sodišče v Haagu upoštevati načelo pravičnosti
2. o zahtevi slovenske strani po prostem dostopu na odprto morje
3. o opredelitvi stanja na dan 25. junija leta 1991
4. o hrvaški napovedi uveljavitve ekološke ribolovne cone (ERC) 1. januarja 2008
Včeraj je Bled, po vzoru nekaterih avstrijskih objezerskih mest, torej dobil svoj poletni festival, resda enodnevni – veliko limuzin, veliko pompa, veliko novinarjev, veliko (domnevnih) pomembnežev – le oder na vodi mu še manjka in kakšno slavno režisersko in igralsko/pevsko ime. A nemara kaže pokazati malo več potrpljenja, če že optimist – navzlic (samo)bodrilnim izjavam večnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla – ni mogoče biti. Konec koncev je bila tudi vila Zlatorog še pred štirimi leti v katastrofalnem stanju, včeraj pa je že lahko gostila sestanek na premierski ravni. (Da le nima tudi ta, kot ona v Ukancu, kakšnega prejšnjega lastnika, za katerega še ne vemo; bi bilo pa res zabavno, če bi Slovenija in Hrvaška svoje probleme reševali v kakšni, recimo, nedenacionalizirani vili srbske aristokracije.)
Pa pustimo digresije in naredimo še krajši povzetek: Janša ni omenil ERC, Sanader pa ne načela pravičnosti. Ne eno ne drugo ni stvar, ki bi bila v pristojnosti te ali one izvedenske komisije, pač pa je oboje politična odločitev. Če hrvaški pravniki, denimo, ne bodo imeli potrebnega mandata (vlade in parlamenta), mešana komisija med pravna načela, ki naj bi jih predlagala haaškemu sodišču, načela pravičnosti pač ne bo mogla uvrstiti. Brez tega načela – glede na soglasje parlamentarnih strank – pa Ljubljana v Haag ne namerava iti.
Drugače rečeno, Zagreb ima na svoji strani vso judikaturo haaškega sodišča in ni videti, zakaj bi se ji odpovedal. S slovenskega stališča to nemara zgleda malce shylockovsko, a nad tem viti roke ne pomaga, še manj razpihovati pričakovanja javnosti z betoniranjem stališč. Ljubljani preprosto manjka Porzia, nekdo, ki bi pred haaškim sodiščem v sredinski mejni črti našel ‘logični kavelj’.
Ampak – zakaj že je razdelitev Piranskega zaliva nesprejemljiva za Slovenijo?
...
