Nemška rast ni tako trdna, kot se zdi

Gospodarska rast v Nemčiji ni tako trdna, kot se zdi, kanclerko Angelo Merkel opozarjajo gospodarstveniki. Tako so se odzvali na njeno napoved, da si v drugi polovici mandata vlade v koaliciji ne želi sporov, kar pomeni, da ne namerava izvesti reform, ki so navedene v koalicijski pogodbi. Pa bi jih morala, jo opozarjajo, saj bo sicer za financiranje pokojninskega, zdravstvenega in socialnega sistema zmanjkalo denarja.

Prav tako gospodarstveniki kot delodajalci kanclerko opozarjajo, da ni še nič naredila za zmanjšanje stroškov dela in tudi problem strukturne brezposelnosti še zdaleč ni rešen. Nemški socialni sistem tudi po oceni ekonomskih analitikov še ni pripravljen na prihodnjo gospodarsko recesijo. Ameriški dnevnik Wall Street Journal je na podlagi izjav in načrtov Merklove za drugo polovico mandata že ugotovil, da je nemška politična elita odšla na poletne počitnice in se do konca mandata ne namerava več vrniti k pravemu delu.

Državljani Nemčije so s politiko Angele Merkel veliko bolj zadovoljni kot gospodarstveniki. Preden je odšla na dopust, so ji javnomnenjske ankete pokazale najvišjo podporo ob polovici mandata med nemškimi kanclerji. Ta anketa je bila narejena tik po zaključku uspešnega predsedovanja Evropski uniji, kjer je dosegla sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju deleža obnovljivih virov energije in o novi evropski pogodbi. Merklova je vse to znala zelo uspešno prodati, čeprav ni omenila, koliko bo nemška podjetja in državljane to stalo, predvsem pa je treba dogovor o vseh zaportnih podrobnostih za izvajanje teh odločitev v državah članicah vključno z razdelitvijo bremen še sprejeti.

Od gospodarskih razmer v Nemčiji kot največjem gospodarstvu v Evropi je odvisna rast v Evropski uniji. Nemčija je glavna zunanjetrgovinska partnerica tudi za slovensko gospodarstvo. Razmere v Nemčiji se kaj hitro odrazijo tudi v Avstriji, ki je prav tako med najpomembnejšimi gospodarstvi za Slovenijo.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 13. januar 2010 

Novembra lani je bilo v 16 članicah evroobmočja brez službe 15,7 milijona ljudi, v vseh članicah EU pa 22,9 milijona. Stopnja brezposelnosti v 16 članicah evroobmočja je novembra lani dosegla 10 odstotkov, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V vseh 27 članicah EU je bilo brez službe 9,5 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Članice evroobmočja so novembra lani dosegle najvišjo stopnjo brezposelnosti po avgustu 1998, vse članice EU pa po januarju 2000, ugotavljajo evropski statistiki.
Po podatkih Evrostata sta imeli novembra [...]

darja, torek, 16. februar 2010 

Prevelik javni dolg in proračunski primanjkljaj skrbi tudi podjetja, saj vplivata na njihove možnosti za dostop do kapitala in tudi na ceno kapitala. Evropska komisija, ki je pravkar začela svoj mandat, in evropski svet, ki ima zdaj stalnega predsednika, morata zaradi tega opraviti svojo nalogo in poskrbeti, da bodo vlade v državah članicah EU dosledno izvedle ukrepe za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in  javnega dolga, hkrati pa tudi izvedle potrebne strukturne reforme, ki bodo omogočile gospodarsko rast in socialni model, na [...]

darja, petek, 17. april 2009 

Za majhne države so glede priotikriznega ukrepanja pomembne izkušnje Japonske in Švedske iz konca prejšnjega stoletja. Zgled je Švedska, ki je hitro in učinkovito rekapitalizirala banke, za katere je vlada presodila, da so sposobne preživeti, nesolventne banke podržavila, gospodarsko krizo pa izkoristila za prestrukturiranje gospodarstva. Politike, ki jih oblast uporabi za reševanje krize, lahko imajo velik vpliv na dolgoročno rast gospodarstva. Politiki morajo zaradi tega sistematično preučiti dolgoročne posledice ukrepov, za katere se odločijo, piše v analizi Ravnaj pazljivo! Rast [...]

darja, sreda, 22. april 2009 

Finančne ustanove po svetu bodo zaradi finančne krize imele kar za 4,1 bilijona dolarjev izgube, dve tretjini tega zneska oziroma 2,8 bilijona dolarjev bo odpadlo na banke, v svojem najnovejšem poročilu navaja Mednarodni denarni sklad (IMF). Začel je z zneskom, ki je bil za navadne državljane še predstavljiv. Pred letom dni je ocenil, da bodo banke zaradi slabih naložb v ameriške vrednostne papirje izgubile 945 milijard dolarjev, to oceno je nato v prvih dneh oktobra dvignil na 1,4 bilijona dolarjev. [...]

darja, četrtek, 24. september 2009 

Evropska komisija je na evropskem sodišču prve stopnje izgubila tožbo, ki sta jo zoper njeno odločbo vložili Poljska in Estonija. Tožba se nanaša na njune nacionalne načrte za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Komisija je leta 2007 zahtevala, da mora Poljska zaradi dvomov o zanesljivosti podatkov število brezplačnih kuponov za izpuste za obdobje 2008-2012 zmanjšati za 26,7 odstotka, Estonija pa zaradi neupoštevanja rezerve za 47,8 odstotka.
Na podlagi direktive o zmanjšanju izpustov morajo države članice evropski komisiji poslati v potrditev nacionalne načrte, [...]