Za razvoj inovativnih izdelkov in storitev ni dovolj samo povečevati zneskov denarja za raziskave in razvoj v državnem proračunu in več tega denarja razdeliti univerzam in znanstvenim inštitutom. Vsaj v Sloveniji ne, kajti 80 odstotkov tega denarja univerze in inštituti kot kaže porabijo za študije, katerih rezultati namesto v obliki novih izdelkov in storitev na trgu končajo v omarah raziskovalcev.
Kakor je pokazala tabela o vlaganjih desetih največjih podjetij v posameznih članicah EU v raziskave in razvoj v letu 2005, ki jo je objavila evropska komisija, so imela med slovensko deseterico največjih podjetij tovrstna vlaganja le Krka, Intereuropa in Gorenje. Njihov skupen vložek je bil vreden slabih 41 milijonov evrov, toda od tega kar dobrih 40 milijonov evrov odpade na Krko. Krka je svoja vlaganja v raziskave in razvoj leta 2005 v primerjavi z letom 2004 po podatkih komisije povečala za slabih 15 odstotkov, Gorenje pa znižalo za slabih 95 odstotkov, za Intereuropo pa ni podatka.
V Luksemburgu s samo 400 tisoč prebivalci v raziskave in razvoj vlaga 9 največjih podjetij v državi, leta 2005 so za ta namen skupaj porabila 312 milijonov evrov, Irska ima na seznamu vseh 10 največjih podjetij s skupnim vložkom slabih 388 milijonov evrov. Zanimiva je Finska, ki velja za zgled inovativnosti in tehnološkega razvoja v EU. Na seznamu ima vseh 10 svojih največjih podjetij, vendar pa od skupnega zneska vlaganj 4,5 milijarde evrov slabe 4 milijarde evrov odpadejo na Nokio. Nokia je leta 2005 recimo porabila za raziskave in razvoj toliko denarja kot vseh 10 največjih ialijanskih podjetij skupaj. A kljub temu je na Finskem podjetje Kone, ki je na desetem mestu, leta 2005 za raziskave in razvoj samo porabilo več denarja kot Krka, Intereuropa in Gorenje skupaj.
Češka, kjer je vodilna deseterica leta 2005 za znanost in raziskave investirala 200 milijonov evrov, je dokaz, da tujci ob ustreznih pogojih v novih članicah EU ne zapirajo razvojnih oddelkov v podjetjih. Vlaganja v znanost in raziskave je evropska komisija v tej državi zabeležila v osmih od desetih največjih podjetij, od tega jih je kar pet v tuji lasti. Velika večina tovrstnih investicij (186 milijonov evrov) je imela Škoda, ampak bolj bistveno je, da so tudi v preostalih podjetijh kljub tujemu lastništvu ohranili razvoj. Očitno so Čehi na podlagi slabih izkušenj sosednje Madžarske bodisi v svojih predpisih bodisi v kupoprodajnih pogodbah uveljavili klavzulo, da razvojnih oddelkov tujci po nakupu podjetja ne morejo prav preprosto zapreti. Tako so dosegli, da Češka ne izvaža le fizičnega dela svojih državljanov, ampak tudi znanje.
Podobno je očitno uspelo tudi Estoniji, kjer je deseterica največjih podjetij za raziskave in razvoj v letu 2005 po podatkih evropske komisije sicer namenilo le 10 milijonov evrov, vendar so ti vložki precej enakomerno porazdeljeni med njimi, štiri podjetja na lestvici pa so v tuji lasti. Na Slovaškem, kjer so tovrstna vlaganja dosegla 16 milijonov evrov, se je na lestvico uvrstilo devet največjih podjetij, a je med njimi le eno v tuji lasti.
Evropska komisija podjetja in oblasti v državah članicah EU opozarja na naglo rast vlaganj Kitajske v raziskave in razvoj, kar pomeni, da Kitajci evropskim podjetjem vse bolj konkurirajo in zasedajo trg tudi pri izvozu tehnologij in novih izdelkov in storitev. Ta opozorila so vsaj pri nekaterih zalegla, saj na komisiji pri letošnjih razpisih za pridobitev denarja iz proračuna za znanost in raziskave beležijo velik porast prijav, tudi iz novih članic EU. Toda bolj pomembno je, koliko od teh prijav bo uspešnih.
ko se ze govori o nezapiranju R&D oddelkov – kje se pa na tej lestvici nahaja LEK?
Gorenje je zgolj navidezno zmanjsal investicije v R&D, ker ima novo podjetje, ki se ukvarja z razvojem in designom
Me pa res zanima primer Intererupe… Verjetno gre za logistične storitve z osvajanjem ruskega oziroma vzgodnoevropskega trga…
Glede Gorenja: Slovenija Eurostatu zelo slabo pošilja podatke o vlaganjih v raziskave in razvoj, očitno tudi v tem primeru niso dobili popolnih podatkov. Eurostat, ki je vir podatkov za evropsko komisijo, ima recimo za vsa vlaganja Slovenije v raziskave in razvoj v letu 2005 še zmeraj zgolj oceno o 1,2 odstotka BDP, v Ljubljani pa trdijo, da so po novih podatkih dosegla 1,5 odstotka BDP. Kakor lahko beremo o razvojnih dosežkih in načrtih Gorenja, je res čudno, da ima le minimalna vlaganja v razvoj in raziskave, še bolj pa, da so jih tako drastično zmanjšali, kot izhaja iz podatkov evropske komisije.
Glede Leka: na lestvici, ki jo je objavila evropska komisija ga ni. Če še vlaga v razvoj in raziskave, so njegova vlaganja očitno tako minimalna, da se ni uvrstil nanjo. Glede na to, da je njegov lastnik švicarski Novartis, ki ga na lestvici evropske komisije ni, ker Švica ni v EU, med podjetji v Evropi, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj, bi bilo logično, da bi tudi Lek bil med slovenskimi podjetji, ki so vodilna pri vlaganjih v raziskave in razvoj. Ker ga ni, lahko sklepam, da ima Novartis v Leku proizvodnjo, razvoj pa drugod, ali pa evropska komisija ni dobila pravilnih podatkov.
Transportno-logistična podjetja veliko vlagajo v razvoj tehnologij za spremljanje svojih voznikov in nasploh čim bolj učinkovito upravljanje z vozili, da je praznih voženj čim manj in vozniki naredijo čim manj ovečnih kilometrov, čim manj čakajo in podobno.
pri vseh teh podatkih bi morali navesti se eno zadevo: ce neko veliko podjetje kot npr. v Sloveniji LEK ne poslje podatkov, da napisejo, da nimajo podatka, ce pa dobijo podatke pa naj izpisejo vrednost
na tak nacin se lahko zavarujes proti razlicnim sklepanjem kaj pa in kaj ce ne
@ Boris se strinjam; nasploh pa se v Sloveniji o inovacijah in razvoju v podjetjih zelo malo govori; medtem ko vsak dan poslušamo in beremo, kdo koga namerava kupiti, kdo je koga kupil, kdo prek koga skuša koga prevzeti in podobno, zelo redko slišimo o novih tehnologijah, izdelkih in storitvah, ki jih razvijejo v slovenskih podjetjih; veliko bolje bi za slovensko gospodarstvo bilo, če bi podjetja in njihovi lastniki med seboj tekmovali v inovativnosti; seveda ni moogoče tekmovati z multinacionalkami, ki imajo za to na voljo vrtoglave vsote denarja, a tudi majhne novosti in izpopolnitve z vzdržnim investicijskim vložkom znajo biti še kako dobrodošle.
v SLO je kar nekaj podjetij, ki so v svetovni spici kar se tice tehnologije – je pa res, da so premajhni, da bi jih kaksne resne raziskave zaobjele
druga stvar so pa tuji lastniki, ki stroske za R&D tretirajo po svoje in vcasih niti ne zelijo, da bi bili stroski za R&D prikazani v kaksni podruznici – vse vezejo na centralo