Za izrabo jedrske energije je treba v Evropi imeti jasno zakonsko osnovo, meni 50 odstotkov predstavnikov podjetij, poslancev evropskega parlamenta in novinarjev iz novih članic EU in Hrvaške, ki jih je agencija Mmd vprašala za mnenje. Za enotno evropsko zakonodajo na tem področju se jih močno zavzema 32 odstotkov, takšni zakonodaji pa močno nasprotujejo le 4 odstotki vprašanih. Poskrbeti je torej treba za jasne predpise za gradnjo novih jedrskih elektrarn, pa tudi predpisati enotne pogoje za njihovo varno obratovanje in skladiščenje odpadkov, na koncu pa še za razgradnjo, je pokazala anketa.
Evropska komisija januarja 2003 sprejela predlog direktive, s katero bi na ravni EU predpisali temeljne pogoje in zahteve za varno obratovanje jedrskih naprav. Zaradi različnih stališč držav članic ta predlog še zmeraj čaka na obravnavo v evropskem parlamentu. V skladu s predlogom direktive bi morala vsaka država članica imeti neodvisen nadzorni organ (v Sloveniji je to uprava za jedrsko varnost), ki bi izdajala dovoljenja za obratovanje jedrskih objektov, pa tudi za njihovo gradnjo in razgradnjo vključno s skrbjo za skladiščenje odpadkov. Z direktivo bi poenotili varnostne standarde, nič pa se ne bi spremenilo glede odločanja o gradnji novih elektrarn. Tovrstne odločitve bi še naprej ostale povsem v nacionalni pristojnosti držav članic.
Vsaka država članica EU lahko sama odloča, ali bo pridobivala električno energijo iz jedrskih elektrarn ali ne, prav tako na podlagi lastne zakonodaje poišče lokacijo, kjer jo postavi. Vsaka članica ima zdaj tudi svojo zakonodajo za zagotavljanje varnega obratovanja in skladiščenje odpadkov. Nekatere nove članice so morale pred vstopom v EU zaradi zahtev starih članic zapreti svoje zastarele jedrske elektrarne, ki so bile dograjene po stari sovjetski tehnologiji, enako kot elektrarna v Černobilu. Tudi v starih članicah Unije je kar nekaj jedrskih elektrarn že zelo starih. Članice pri zagotavljanju varnosti povsem prostih rok vendarle nimajo, ker morajo spoštovati standarde mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Med odgovori, ki so jih zbrali pri Mmd, je zanimiv odgovor novinarja hrvaškega dnevnika, ki meni, da bi morala EU vložiti več napora v razvoj tehnologij za izkoriščanje energetskih virov, s katerimi bi nadomestili jedrsko energijo. Ni še prav dolgo, ko so Hrvati napovedovali, da bodo dogradili svojo jedrsko elektrarno, ki je bila predvidena za JE Krško kot druga jedrska elektrarna v nekdanji Jugoslaviji. Bolj nakloneni jedrski energiji so očitno na Poljskem in Slovaškem. Predstavnik poljske jeklarske industrije je za Mmd recimo dejal, da je energija iz jedrskih elektrarn energija prihodnosti. Predsednik slovaške vlade Robert Fico je prepričan, da je za Slovaško največji uspeh, da je EU priznala pomen jedrske energije pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov. Predstavnik mednarodnega podjetja v Romuniji je odgovoril, da bi bilo narobe, če bi se Romunija odpovedala temu viru energije, medtem ko jo druge članice izrabljajo.
Slovenska vlada je med svoje strateške projekte do leta 2023 uvrstila tudi gradnjo nove jedrske elektrarne. Avstrija je recimo odločno proti gradnji jedrskih elektrarn, nemška vlada je pravkar vnovič potrdila odločitev o postopnem zapiranju jedrskih elektrarn. Francozi, ki imajo že zdaj največ jedrskih elektrarn v EU (čez 50), gradijo novo, ki bo menda najsodobnejša in največja na svetu. Ob takšnih različnih stališčih ni realno pričakovati, da bi se članice EU lahko dogovorile za enotno politiko pri izrabi jedrske energije.
...
