Predsednik slovenske vlade Janez Janša ima prav. Rekordna gospodarska rast v prvem četrtletju (7,2 odstotka) ni le posledica članstva Slovenije v EU. Če bi bila, Hrvaška – šele kandidatka za vstop v EU – ne bi mogla imeti rekordne 6,9-odstotne rasti, o kateri poroča Jutarnji list.
Prema neslužbenim, ali pouzdanim informacijama, rast BDP-a u prvom kvartalu ove godine iznosio je čak 6,9 posto! Podatak o gospodarskom rastu u petak bi službeno trebao objaviti i Državni zavod za statistiku, a Jutarnji list dobio je tu neslužbenu informaciju od visokog izvora iz Vlade. /…/ Rast od 6,9 posto na kvartalnoj razini značio bi rekordnu stopu gospodarskog rasta u dosadašnjem mandatu Sanaderove vlade, koja je uspjela postići najviše šest posto rasta, i to u prvom tromjesečju 2006. godine.
Če to drži, je tudi vlada v Zagrebu očitno imela srečno roko pri uresničevanju svoji obljub, da bo z reformami delala za blaginjo Hrvaške. Govorice nervozne in nesproščene hrvaške opozicije o gradbenikom prijazni zimi, avtocestah in zadolževanju v tujini se bodo nemara razvnele, če bo v petek podatek o gospodarski rasti potrdil hrvaški statistični zavod.
Tudi malodane že zloglasnima poljskima dvojčkoma očitno ne gre slabo. Po preglednici Eurostata sodeč je bila rast na Poljskem v prvem letošnjem četrtletju enaka hrvaški – 6,9-odstotna. Slovakom gre še malo boljše (8,9 odstotka), z 8,3 oziroma 10,7-odstotno rastjo pa se odlično držijo tudi Litovci in Latvijci.
Preglednica ni popolna (manjkata, denimo Grčija in Portugalska), zato v njej ni mogoče preveriti Janševe trditve (iz govora na proslavi dneva državnosti), da je slovenska rast višja od rasti v primerljivih članicah EU. Podatek, v omenjenem govoru naveden za Avstrijo, pa ni skladen s podatkom iz te preglednice – Janša je govoril o 3,5-odstotni rasti, Eurostat navaja 3,2-odstotno (enako Umar v svojem majskem poročilu).
...
