Rusija je pripravljena nadaljevati energetsko sodelovanje in partnerstvo z državami Jugovzhodne Evrope ter regijo in Evropo še naprej oskrbovati z energenti, je v Zagrebu, na energetskem vrhu držav Jugovzhodne Evrope, dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Območje Jugovzhodne Evrope je za Rusijo očitno eden pomembnih trgov za vlaganja in za prodajo nafte in plina. Če ne bi bilo, bi Putin poslal v Zagreb katerega od svojih sodelavcev.
Energetika je tudi eno ključnih področij v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo. Rusija je glavna oskrbovalka članic EU z nafto in plinom, EU pa je zanjo glavni trg. Rusija proda v EU več kot polovico svojih energentov, ruski plin pa v EU predstavlja več kot 50 odstotkov vsega uvoza tega energenta, delež ruske nafte pri uvozu EU pa znaša 30 odstotkov. Rusija je največja svetovna proizvajalka in izvoznica zemeljskega plina in druga največja proizvajalka in izvoznica nafte. Njene odkrite in ocenjene rezerve so med največjimi na svetu.
Da je Rusija pomembna oskrbovalka in je treba z njo biti v dobrih odnosih, zlasti ker so njeni ključni proizvajalci in dobavitelji nafte in plina v državni lasti in pod nadzorom Kremlja, se države na območju Jugovzhodne Evrope zelo dobro zavedajo. Vse, razen Slovenije in Grčije, so v Zagrebu zastopali predsedniki države ali vlade. Na enako visoki ravni se z Rusijo dogovarjajo članice EU iz zahodne Evrope.
Analitiki inštituta EPC v Bruslju so v svoji lanski analizi odnosov med EU in Rusijo na energetskem področju navedli:
The global market is curently tight, and there is little spare capacity to meet growing demand or cope with any potential disruption, particularly to oil. There are many valid concerns about regional political stability and reliability, particulalrly in the Middle East, which is home to some two-thirds of the world’s proven oil reservs and is the most important area in terms of spare capacity to meat increases in demand. Political instability in West Africa, another oil producing region, is also causing concern, as is the EU’s dependence on Russia, particuralry after the dispute between Russia and Ukraine in January 2006.
Analitiki EPC nadalje opozarjajo, da je treba nadomestne dobavitelje nafte in plina zelo previdno preveriti. Vprašanje je, ali so Iran, Nigerija, Venezuela, Alžirija (njen delež pri oskrbi EU z zemeljskim plinom je 23 odstotkov) in Libija bolj stabilne, prijazne in zaupanje vredne države kot Rusija.
Državniki so se sicer na ravnokar končanem vrhu v Bruslju dogovorili o solidarnosti med članicami, če ima katera težave pri oskrbi z energenti, vendar se na to ne gre prav zanašati. Britanci so bili recimo lani pripravljeni plačati kakršno koli ceno za plin, samo, da bi ga dobili, pa jim ga nobena članica ni bila pripravljena prodati, kaj šele odstopiti. Res je, takrat še ni veljala klvazula o solidarnosti, vendar bo kljub temu vsaka država tudi poslej najprej poskrbela zase.
Slovenski naftni trgovci naftne derivate kupujejo v glavnem na sredozemski borzi. Ampak Slovenija ima le del strateških rezerv shranjenih doma. Vlada je recimo ravnokar potrdila sporazum o hranjenju dela rezerv na Nizozemskem. Geoplin dobiva 60 odstotkov plina iz Rusije in 40 odstotkov iz Alžirije, skladišča plina v Sloveniji nimamo. Državni holding Slovenske elektrarne je načrte za postavitev elektrarne na plin v Kidričevem skupaj z avstrijskim Verbundom postavil na led, vlada v svoji strategiji do leta 2023 načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne. Zdaj imamo v Sloveniji plinsko elektrarno v Brestanici, ki je bila dograjena kot rezerva, če izpade katera od drugih elektrarn, zdaj pa že nekaj let redno obratuje, da je mogoče pokriti rast povpraševanja po elektriki.
Na območju Jugovzhodne Evrope je predvidena gradnja novih plinovodov in naftovodov, ki bodo očitno obšli Slovenijo. Slovenija mora vso nafto in plin uvoziti. Vlada se je očitno odločila ohladiti odnose z eno največjih svetovnih dobaviteljic obeh energentov. Kot da se zanaša na solidarnost EU in pomoč ZDA. Ampak bistvo varne in zanesljive oskrbe je, da ima država zagotovljenih čim več virov in da najprej sama poskrbi za svojo oskrbo. Predvsem pa je priporočljivo, da ima vlada strategijo, preden komu kaj obljubi.
Analitiki EPC kot enega temeljnih pogojev za zagotovitev varne in zanesljive oskrbe z energenti iz Rusije omenjajo medsebojno zaupanje.
The EU shuld develop its relationship with Russia further and seek to foster mutual confidence. Confidence, or the lack of it, is a fundamental element of energy security.
