Brez razvoja novih izdelkov in tehnoloških izboljšav ni napredka. V Evropi ceneje kot Kitajci ni mogoče delati, zaradi tega je treba vlagati v raziskave in razvoj novih izdelkov in tehnologij. Le tako bodo podjetja lahko obstala, ohranila sedanja delovna mesta in odpirala nova.
Kakor je pokazalo poročilo, ki ga je pravkar objavila evropska komisija, slovenska podjetja pri tem niso najbolj uspešna. Če farmacevtska podjetja v zadnjih desetih letih ne bi skoraj podvojila svojih vlaganj v raziskave in razvoj, bi bila tovrstna vlaganja slovenskih podjetij, izražena kot delež bruto domačega proizvoda nižja, kot so bila leta 1991. Delež farmacevtskih podjetij pri vlaganjih slovenskih podjetij v raziskave in razvoj je leta 2004 znašal 41 odstotkov.
Ob tem ne gre pozabiti, da slovenska farmacevtska podjetja proizvajajo generična zdravila, kar pomeni, da ne razvijajo novih. Novih izdelkov in tehnologij torej slovenska podjetja razvijejo zelo malo, čeprav je tudi res, da se je v Sloveniji od leta 1991 bruto domači proizvod zelo povečal, kar pomeni, da se je temu utrezno povečal tudi znesek denarja, ki ga podjetja porabijo za vlaganja v raziskave in razvoj.
Na Češkem, ki je med novimi članicami EU po višini vlaganj glede na delež BDP primerljiva s Slovenijo, pri vlaganjih v raziskave in razvoj izstopata industrija motornih vozil in storitve, povezane z računalnišvom. Ta dva sektorja sta leta 2004 predstavljala 35 odstotkov vseh vlaganj čeških podjetij v raziskave in razvoj, leta 1995 je bil nujn delež 25 odstotkov.
Tudi v drugih državah rast vlaganj v raziskave in razvoj temelji na nekaj ključnih sektorjih, ki so farmacija, industrija motornih vozil, računalniška, telekomunikacijska in RTV oprema, ugotavlja evropska komisija. Izjemi sta Finska, kjer je Nokia kot proizvajalec telekomunikacijskih aparatov postala globalno uspešno podjetje, in Irska, kjer so raziskave in razvoj spodbudila neposredna tuja vlaganja v več visoko tehnoloških sektorjev.
Evropska komisija priporoča:
Sectoral analysis shuld be a key constituent of any analysis of a country’s bussiness R&D intesity.
From a policy point of view, it means that the Barcelona targets (povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na 3 odstotke BDP do leta 2010, op. p.) shuld be seen as an industrial policy objective as much as a research policy objective. It also means that the range of policy tools to be taken into account in reaching the Barcelona targets goes well beyond research policy.
Goran Radman, predsednik Microsofta za Jugovzhodno Evropo, je na nedavni slovenski poslovni konferenci v Bruslju opozoril, da Slovenija enako kot Evropska unija na področju globalne konkurenčnosti že nekaj let stagnira. Pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije za odpiranje novih delovnih mest in gospodarsko rast je v primerjavi z drugimi novimi članicami EU še boljša, vendar nekateri kazalniki, zlasti vlaganja v raziskave in razvoj, razvitost zmogljivosti za inovacije, že kažejo, da se na dolgi rok ta trend ne bo ohranil, če ne bo sprememb.
Zoran Stančič, namestnik generalnega direktorja za znanost in raziskave na evropski komisiji, je predlagal, da bi lahko javni sektor spodbudil podjetja k vlaganjem v raziskave in razvoj tudi prek javnih naročil. Zdaj je tam običajno ključni dejavnik za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Dodali bi lahko tudi kriterij inovativnosti izdelka in tako za tovrstne izdelke zagotovili trg.
Bojan Terčon, svetovalec za raziskave v Slovenskem gospodarskem in raziskovalnem združenju iz Bruslja (SBRA) pa podjetjem priporoča, da bi morala več projektov prijaviti na evropske razpise za pridobitev denarja iz sedmega programa EU za znanost in raziskave, morala bi poskrbeti, da bi projekte tudi koordinirala, zdaj namreč v njih le sodelujejo. Iz šestega okvirnega programa za znanost in raziskave so univerze in znanstveni inštituti dobili bistveno več denarja (13 milijonov evrov) kot podjetja (1,36 milijona evrov).
Predstavniki podjetij pa so ugotavljali, da na konferencah, seminarjih in drugih podobnih prireditvah v Sloveniji politiki in drugi predstavniki oblasti večinoma preberjo svoje govore in odidejo, zato predlogi iz gospodarstva, ki jih tam običajno predstavijo kar precej, nikakor ne pridejo do njihovih ušes.
Ta farmacevtska industrija kot “nosilec razvoja”, kot praviš, mi gre pa že fejst na jetra (ni čudno, da imam zastoj) in vsi dohtarji in cel sistem zraven…
Dohtarji pišejo recepte, ljudje v nevednosti goltajo(mo) tablete na tablete, farmacevti si pa manejo roke in delijo provizije… Fuj!
Hmm, farmacevtska podjetja, kot da jih je cela mnozina
Tsk tsk, lahko bi uporabila kar dvojino, he he.
Zanimivo bi bilo videti tudi, koliko je delez R&D Leka in Krke pred in po odkupu Leka. (hudobni tujci press)
Neuradno mi pravijo, da je večina investicij slovenskih podjetij v znanost in raziskave v Sloveniji Krkinih.
Lucija07, se strinjam. Dohtarji so na prvi fronti in si “prilastijo” vse zasluge inženirjev in kemikov. Seveda so na prvi fronti tudi, ko gre narobe, vendar jih večina dojema kot bistvene dejavnike v izidu bolezni (izvzemam kirurge in zdravnike na intenzivnih oddelkih). Če me pa splošni zdravnik glede bule odpravi z “Saj ni nič.” zgolj na pogled (kasneje pa v UKC bulo izrežejo), pa tile splošni zdravniki nimajo ravno nabito poln urnik (ker zraven hodijo še razne mamice s prehladi ipd.).
darja: drži (glede investicij). Ali sledi, da je farmacija nosilec razvoja? Ali je morda kemija (kemijske vede)? Medicina zagotovo ni (sama po sebi).
Mimogrede, koliko pa je sploh delež teh “družinskih zdravnikov” izmed vseh?