V tujini so živila z oznako bio v trgovinah že lep čas nekaj povsem samoumevnega. V Sloveniji (še) ne, sadje in zelenjava je na voljo le na tržnici ali pri kmetih doma. Najbrž je v Sloveniji tovrstna ponudba še precej omejena in butična tudi zaradi tega, ker je slovenska hrana kljub hitremu razvoju industrijskega kmetijstva še zmeraj bolj kakovostna in okusna kot v tujini. Kdor je zahtevnejši, ekološko pridelana živila lahko dobi na tržnici.
Vendarle to po mojem mnenju ni glavni razlog, da tovrstnih živil v trgovinah ni. Tudi v največjih ne. Sadja in zelenjave je na policah več kot pred leti, vendar je ponudba enolična. Na voljo je bodisi le brezokusen nizozemski paradižnik, ki nikoli ni videl sonca in zemlje, ker je zrastel pod streho in na vodi, ali španski, ki je sicer rastel v zemlji, vendar je prav tako umeten, saj ga neprestano škropijo z raznimi pesticidi, da ostane lep kot na sliki. Makedonskega nimajo. Nizozemski in španski očitno trgovcem prinašata največ dobička, pred vsem pa ga za vse trgovine v Sloveniji lahko kupijo pri enem dobavitelju. Okus jih ne zanima, dokler ga potrošniki kupujejo.
Ker se biološko kmetijstvo intenzivneje razvija šele v zadnjih letih, marsikdo verjetno tudi še ne ve, da so takšna živila na voljo. Zaradi tega podpiram promocijsko akcijo, ki jo je v tem mesecu začelo ministrstvo za kmetijstvo. Biološko pridelana živila na televiziji, v tisku in jumbo plakatih predstavljajo s sloganom Nič dodano, nič odvzeto. Tako bodo ljudje nanje postali pozorni in počasi jih bodo začeli iskati v trgovinah, spraševati trgovke, zakaj jih nimajo, ko pa jih reklamirajo.
Ministrstvo za kmetijstvo pojasnjuje, da za ekološka živila veljajo strogi standardi pridelave. Pridelana so po naravnih postopkih. Kmetje, ki se odločijo za biološko pridelavo, so pod nadzorom, morajo spoštovati kar stroge standarde. Potrošnike hoče ministrstvo za kmetijstvo seznaniti tudi s simboli, s katerimi so označena ta živila. Tudi to je za podpreti, saj je simbolov kar precej, nekateri so pravi, nekateri menda zavajajoči, zaradi tega bo treba pridobiti tudi zaupanje potrošnikov. Dobrodošlo bi bilo, če bi k sodelovanju povabili tudi zvezo potrošnikov.
Cilj akcije je prav tako prepričati več kmetov, da bi se odločili za biološko pridelavo. Zanje so na voljo tudi posebne spodbude. Lani se je z biološkim kmetijstvom v Sloveniji ukvarjalo 1876 ali 2,4 odstotka slovenskih kmetij. Za trg se ni bati, v Evropi so biološko pridelana živila kljub višji ceni hit.
… Ministrstvo za kmetijstvo pojasnjuje, da za ekološka živila veljajo strogi standardi pridelave. …
Nisem prepričan, da je vse tako idealno. Slovenska krovna vinska organizacija (Vinska družba Slovenije)naj bi namreč imela nadzor nad integrirano/ekološko pridelavo svojih članov. Meni to bolj diši po “kadija tuži, kadija sudi”. Bolj logično bi bilo, da to kontrolo vrši neodvisna inštitucija.
@ Marko
se strinjam, dobro in pomembno vprašanje, kdo so nadzorniki.
Ministrstvo za kmetijstvo o nadzoru pojasnjuje:
“Kontrolo nad ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov v skladu s predpisi, ki urejajo ekološke kmetijske pridelke oziroma ekološka živila, lahko izvajajo organizacije, ki so pravne ali fizične osebe in ki jih na podlagi vloge z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev z odločbo imenuje minister.
K vlogi morajo predložiti akreditacijsko listino, ki jo je izdal javni zavod Slovenska Akreditacija ali akreditacijska služba države članice, ki je vključena v evropsko akreditacijo. Nadzor nad delovanjem organizacije za kontrolo izvaja Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.”
Organizacije za kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil, so po navedbah ministrstva:
1.Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor (IKC), Vrbanska 30, 2000 Maribor,
Tel.: 02 250 58 49
Faks: 02 229 60 71
Internet: http://www.ikc-um.si
Šifra: SI-IKC-EKO
2.Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Vinarska ul. 14, 2000 Maribor,
Tel.: 02 228 49 31/32/33
Faks: 02 251 94 82
Internet: http://www.kon-cert.si
Šifra: SI-01-EKO
3.Bureau Veritas d.o.o., Linhartova 49a, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 475 76 61
Faks: 01 475 76 01
Internet: http://www.bureauveritas.si
Šifra: SI-BV-EKO
@ Darja, evo članka objavljenega v slovenskih medijih pred kratkim:
Srečanje ministra Jarca s predstavniki vinogradnikov in vinarjev
Ljubljana, 15. 5. 2007 – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc se je danes srečal z dvema delegacijama vinogradnikov in vinarjev iz Slovenije: Vinsko družbo Slovenije in Združenjem družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije. Delegaciji sta se z ministrom pogovarjali predvsem o nadaljevanju dialoga, celostnega pristopa k promociji vinogradništva in vinarstva, sofinaciranju dejavnosti združenja ter možnostih odprave certificiranja kontrolnih organizacij za integrirano pridelavo grozdja.
S strani Vinske družbe Slovenije kot kontrolne organizacije za integrirano pridelavo grozdja je bil izpostavljen problem pridobitve akreditacijske listine za standard SIST EN 45011, ki ga morajo pridobiti organizacije za kontrolo integrirane pridelave do konca leta. Trenutno ima ta standard le ena kontrolna organizacija v Sloveniji, ostale so v postopku pridobivanja. Ministrstvo bo preučilo argumente za predlagano odpravo standarda oz. podaljšanje prehodnega obdobja za pridobitev akreditacijske listine.
Očitno si nekateri (= Slovenska vinska družba) zadevo predstavljajo zelo samosvoje in po domače.
Bolj zaskrbljujoče pa je izražena želja o javnem sofinanciranju (= z denarjem davkoplačevalcev, torej tudi mojim denarjem) neke čisto zasebne podjetniške dejavnosti, kar vinogradništvo/vinarstvo nedvomno je. Dosedaj ljudje, kateri so tako vehementno podpirali subvencioniranje kmetijstva/vingradništva/vinarstva, dokaza o pozitivnih eksternalijah le-teh, še niso uspeli predložiti. Naj se Združenje družinskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije financira iz lastnih sredstev (= članarine).
Pa še to – primerjava naravnih pogojev med skoraj vsemi slovenskimi vinorodnimi okoliši in 1. svetovno ligo (Bordeaux, Burgundija, Rhone, Toskana, Piedmont, Priorat, Rioja, Ribera del Duero, …) za Slovenijo ni najbolj ohrabrujoča. Če k temu začetnemu minusu dodamo še razliko v znanju pri pridelavi vin, potem se jasno, zakaj se Slovenija le zelo poredkoma in bolj izjemoma pojavlja v resni svetovni vinski literaturi.
Marko
Pravilno napisano je:
… okoliši in 1. svetovno ligo (Bordeaux, Burgundija, Rhone, Toskana, Piedmont, Priorat, Rioja, Ribera del Duero, …) za Slovenijo ni …
Poskusimo še enkrat:
… okoliši in 1. vinsko svetovno ligo (Bordeaux, Burgundija, Rhone, Toskana, Piedmont, Priorat, Rioja, Ribera del Duero in ostalimi) za Slovenijo ni …
@ Marko
hvala, bo vsekakor treba ministrstvo povprašati po dodatnih pojasnilih, sicer nima smisla, da porablja davkoplačevalski denar za promocijsko kampanjo, ki zaradi dvomov o nadzoru ne bo prepričljiva, in tudi za financiranje organizacij, kot je vinska družba.
@Darja, spletna stran Vinske družbe Slovenije (prej Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije) je:
http://sl.vinskadruzba.si/
Mimogrede, po meni dostopnih podatkov naj bi VDS preko svojega podizvajalca Biotehniške fakultete (UL) tudi nadzirala integrirano pridelavo grozdja pri svojih članih.
Marko