Janez Janša zelo slabo prenaša poraze. Prvi stranki, v kateri je bil, ni nikoli odpustil, da ga je izključila vsej prizadevnosti navkljub. Še od zunaj ji je hotel dokazati, da se moti in to zato, ker je opustila izvirni nauk. Drugi stranki ni nikoli odpustil, da ga ni izbrala za predsednika in da ga je nekaj let kasneje vrgla iz koalicije. Še danes ji rad deli nasvete, kaj bi morala početi, predvsem pa si vedno znova vzame čas za minuto ali dve moralnih lekcij.
Hkrati je očitna Janševa neustavljiva potreba po priznanju. Zgodovinsko mesto, ki mu ga je dodelilo sojenje četverici in vodenje obrambnega resorja med desetdnevno vojno, mu je bilo premalo. Hotel je, verjamem, da v določenem smislu iskreno, sproščeno in v prihodnost usmerjeno Slovenijo, kajti s tem bi njemu pripadla zasluga, da je ‘zaprl’ nekatera najbolj boleča poglavja slovenske zgodovine. Umirjena začetna premierska drža in koalicijske ponudbe SD in LDS niso bile zgolj politični manever, kakor sta bila to kasnejše partnerstvo za razvoj, zlasti pa ‘pakt o nenapadanju’.
Kajpak, večina izmed nas raje zmaguje kot izgublja in raje sliši pohvale kot kritike. Le da v večini primerov pri tem nima za talca celotne države oziroma njenih državljanov. Janša jih ima in tudi obnaša se tako, kot da bi bilo to nekaj samoumevnega. Volivci, čeprav morda ne v podrobnosti seznanjeni z vsemi aferami in čeprav jim gre ‘dobro, kot še nikoli’, tega ne marajo. Od tistih, ki so jih izvolili, pričakujejo, kakor bi temu rekli Nemci, demut, ponižnost pred zaupano funkcijo in odgovornostjo. Ponižnost, ki izvoljenim, kot zadnja (po vseh institucionalnih) varovalka preprečuje instrumentalizacijo oblasti.
Janša je to ponižnost kazal le v začetnem obdobju svojega mandata, zdaj ni o njej niti sledu več. Volivci to čutijo.
Slovenska vlada, katere delo merimo z ocenjevanjem uspešnosti, je v mesecu dni izgubila dobrih šest odstotnih točk oziroma 14 odstotkov glasov. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 39 odstotkov vprašanih. 39,2-odstotni delež anketirane populacije, ki ocenjuje, da je vlada pri svojem delu uspešna, je najnižji doslej, 51-odstotni delež ljudi, ki so v tem mesecu ocenili delo vlade kot neuspešno, pa je doslej najvišji.
Kakor je videti, celo nekateri dovčerajšnji Janševi zavezniki ne pričakujejo več njegovega razumnega odziva na takšen razvoj dogodkov. Kar verjetnost, da bo Janša leto dni pred volitvami ’spremenil vedenjski vzorec’, še zmanjšuje. Natančneje, ker ga verjetno že pestijo misli o ‘izdaji’, se znajo dosedanjim ’sovražnikom’, ki se jim je treba ‘maščevati’, pridružiti novi. Okoliščine Janšo ’silijo’, da bo stavil na polarizacijo.
S tem bi si sam dokončno zapravil še do nedavnega ‘vnaprej dobljeno’ zmago na volitvah prihodnje leto. Ironično, zanjo mu ne bi bilo treba storiti ničesar, še več, zmaga mu je bila zagotovljena le, če ne bi počel ničesar več: nikogar zamenjal, nikogar napadel, ničesar spreminjal …, le veličastno izpeljal ritual predsedovanja EU. A je bilo ‘nekaj močnejše od njega samega’, zato je od gotovog napravio veresiju, iz petaka naredil drobiž. Možnost poraza je zdaj bolj verjetna od zmage, ogroženo pa ni le zaželeno, ampak celo že osvojeno mesto v zgodovini. Po porazu za Janšo politične vrnitve ne bo več.
Zato je Slovenija že v predvolivni kampanji – najdaljši in najbolj brezobzirni doslej.
...
Drži. Enako se je dogajalo v času šest mesečne Bajukove vlade. Vse kar bi bilo treba storiti je bilo čakati volitve in..zmagati. No, vmes biti še malo bolj prijazen do volivcev. Ampak ne, tako takrat kot tudi danes so strahovi premočni.
Kdor je videl premijerjeve izjave na nacionalki, je ugotovil, da ima vojko na žalost prekleto prav. Koga brigajo njegovi spopadi z drnovški, kučani. To so zgolj še politične kreature, ki ne morejo ničesar več premakniti. Školjč je v zadnjih dveh tednih pokazal več opozicijske moči, kot oba “bivša” predsednika skupaj. Predsednik Vlade je postal nervozen in misli, da mu “levičarji”, “kučanovci”, “bivši komunjari” in kaj je te svojati načenjajo moč in ogrožajo volitve. Odložil je predsedniško masko in ljudje so se ga spet začeli bati. Barbike obeh spolov mirno čakajo in dobivajo odstotke. Dejansko pa Janšo spodkupujejo njegovi. V gospodarstvu, v politiki, v medijih. Vsak komentar Jančiča ali prispevek Voduška je garant njegovega prihodnjega poraza. Če seveda opozicija ne bo spet začela delati neumnosti in se pustila vleči v njegove zgodbe. Masa ljudi hoče umirjenega vladarja, ki lepo govori in izgleda. Recimo, da ima še malo žalostne učke…
Sedaj pa malo resnejša analiza psihološkega profila, ki temelji na stoletnih izkušnjah astrologije. Janez Janša je devica po horoskopu, mar ne? Tole sem pobral na enem web
Traditional
Virgo Traits
Modest and shy
Meticulous and reliable
Practical and diligent
Intelligent and analytical
On the dark side….
Fussy and a worrier
Overcritical and harsh
Perfectionist and conservative
Kot je rekel Vojko, nekaj časa je Janša kazal lepši obraz, sedaj pa mu počasi uhaja kontrola iz vajeti.
Janša je imel željo in predstavo, da postane velik voditelj, ki bo Slovenijo popeljal v boljše čase, nekdo, ki mu bo domovina postavila spomenik. Da bi to lažje dosegel, je ob popolni kontroli vlade hotel kontrolirati še gospodarstvo in medije ter tajne službe. Ker je verjel, da lahko s temi vzvodi popolnoma obvladuje situacijo in resnično spremeni tok slovenske zgodovine.
Kaže pa, da se je popolnoma zapletel. V lastne igrice, intrige in osebne zamere. Kot vedno do sedaj v njegovi politični karieri. Vedno se sam ustreli v koleno. Nasprotniki morajo samo počakati na njegovo napako. Ki se vedno zgodi. In zdaj imamo predsednika vlade, ki mu vajeti uhajajo iz rok in besno strelja naokrog. Kogarkoli. Iz obupa.
Najhuje pa je to, da se je Janša kot voditelj izkazal kot popolnoma nekompetenten. Voditelj brez rezultatov. Na začetku zadnje tretjine mandata nima ničesar za pokazati. Namesto velikega in uspešnega voditelja se nam danes kaže kot majhen prepirljivec in lokalni revolveraš. Naslednje volitve ga bodo zaradi te nesposobnosti odplavile. In nobenega izgovora ne bo imel za svoj neuspeh. Nobene partije, nobenih sil kontinuitete, ki bi jih lahko krivil. Vse je imel pod svojo kontrolo. Pa mu ni uspelo.
Pa tako zelo si je želel pokazati svoje sposobnosti. Tako zelo je študiral Sun Tsuja in “Art of war”, menedžment biblijo za velike državnike. Vendar ni dojel glavnih poant umetnosti vladanja.
Niti ga ni izučila zgodovina totalitarizma – nobena popolna kontrola ne more zagotoviti dolgotrajne oblasti. Niti ne razume mehanizmov sodobne razvojne dinamike, ki izhajajo iz svobode in kreativnosti posameznikov, iz tržnih mehanizmov. Popolna kontrola popolnoma zaduši kreativnost, ni novih idej, ni razvoja. Je samo strah. Dokler ta nakopičen strah ne odnese pokrovke in z njo tudi absolutista. S tragičnim koncem.
Očitno pa je, da ima Janša še vedno smisel za humor. Njegova zadnja izjava je: “Cilj te vlade je zaključiti tranzicijo in zagotoviti, da nobena prihodnja vlada ne bo več imela vpliva na gospodarstvo.”
To z gospodarstvom bo še zanimivo. Z resnično osamosvojenim velikim kapitalom še nimamo pravih izkušenj. Čakajo nas še kake grenke medicine.
Resnica o Patrii 2
http://www.youtube.com/watch?v=NsiL0PzVKD0