Za stanovanja, ki jih gradijo v soseščini, menda ni več ‘vrste’. Gradbeno podjetje je pretiravalo. Lani zgrajena stanovanja so bila po dobrih 2000 evrov za kvadratni meter, za letošnja je treba odšteti po več kot 3000 evrov. Veliko rezervacij, pravijo znanci, je bilo storniranih. Nekaj podobnega vedo povedati prijatelji, ki bi se preselili in prodajajo stanovanje. ‘Otipavanje’ trga je pokazalo, da so cene na isti lokaciji v primerjavi z lani stagnirale.
Posamezni pojavi ne morejo biti zanesljivo merilo dogajanja na nepremičninskem trgu. Po podatkih statističnega zavoda je delež gospodinjstev, ki so na vprašanje, ali nameravajo v naslednjih 12 mesecih kupiti ali graditi stanovanje ali hišo, letos ostal nespremenjen – na ravni leta 2004 – in znaša v absolutnih številkah najmanj 34.000.
Povpraševanje po stanovanjih in hišah je v Sloveniji razmeroma stabilno že od pomladi 2004. To pomeni, da je pritisk na nepremičnine v Sloveniji konstanten in se bistveno ne spreminja.
Po podatkih iz istega vira je bilo v letošnjem prvem četrtletju izdanih nekaj več kot 1.500 dovoljenj za gradnjo stavb s skupno površino skoraj 750.000 kvadratnih metrov; to je za 2 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Zanimivo pa je, da je načrtovana površina novih stanovanjskih stavb je večja za četrtino, površina poslovnih pa za skoraj toliko manjša.
Slovenci se bodo torej še zadolževali. Ne le za stanovanja, na katera po analizi banke BA-CA odpade slaba tretjina – skoraj 2 milijardi evrov – vseh najetih posojil. Na rast zadolženosti gospodinjstev je v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti opozorila tudi Banka Slovenije. Ob dejstvu, da je s 26 odstotki BDP ta dvakrat nižja kot v EU, BS opozarja, da je vendarle tudi na zgodovinsko najvišji ravni. Zaradi verjetne rasti evrskih obrestnih mer še pred poletjem to pomeni večje obrestno tveganje in morebitne težave pri odplačevanju dolgov (podrobneje je o tem nedavno pisal Igor).
Z visoko rastjo zadolževanja gospodinjstev Slovenija v ‘novi Evropi’ ni osamljena. Kakor ugotavlja že omenjena analiza BA-CA, so krediti gospodinjstev držav te skupine zrasli za tretjino – na skoraj 180 milijard evrov.
2006 was another year of extraordinary growth, with CEE household financial liabilities climbing by 33 % yoy, compared to 43 % registered at the end of 2005. Measured in terms of GDP, the level of indebtedness appears to be still relatively low, reaching the level of 17 % at the end of last year, compared to 54 % observed in the Euro area, but converging at high rates. Overall, in the 2000 – 2006 period, loans to households more than doubled as a percentage of GDP, posting a yearly average growth of almost 30 %.
Božo Jašovič iz Banke Slovenije je ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti povedal, da so se cene stanovanj lani v Sloveniji povečale za 14 odstotkov, kar je enkrat več od povprečja v evroobmočju.
Kako se lahko toliko povečajo cene stanovanj, če pa so (baje) tako in tako precenjena… :S
Saj niso precenjena, premalo jih je.