Tako približno je to najbrž zgledalo takrat. Na drugi lokaciji sicer in v drugem letnem času. Klesanje štafetne palice.
Takrat me ni bilo zraven. Službeno odsoten. Tam, kjer sem bil, pa sem moral kar naprej razlagati, kaj se dogaja v ‘deželi’. Logično, kajti le nekaj tednov prej so prav tam ’sproducirali’ lastno ‘naci afero’ (post festum povezano z dogajanji v Ljubljani). Ob poročanju o njej se mi je zdelo umestno postaviti retorični vprašanji:
Ali ni ‘malce neobičajno praznovanje’ /nekega rojstnega dne, v zasebnem krogu in ob dekorju nacistične ikonografije/ prišlo kot nalašč za preprečitev podobnih ‘alternativnih razmišljanj v lastni republiki? In naprej – ali ni bil tu vračunan dokončen obračun z nadležnimi predlogi slovenske mladine?
Medijski stroj pa je mlel. Zmijsko jaje “Novog kolektivizma”.
Afera je izbruhnila 28. februarja 1987, ko je beograjska Politika objavila odkritje Nikole Grujića (povabljen na današnjo otvoritev, a se ni odzval), da je NSK za predlogo ‘likovne podobe’ štafete mladosti uporabil nacistični plakat. Titov 25. maj je bil oskrunjen, varuhi svetega pečata so zagledali lastno podobo. Ni jim bila všeč.
Jugoslavija je bila takrat že itak ‘na nogah’: Slobodan Milošević in Milan Kučan, Kosovo in Slovenija, Agrokomerc in Branko Mikulić, hiperinflacija in civilna družba, mitingi resnice in federativna ureditev …
Danes je bil na otvoritvi razstave Plakatna afera, 20 let pozneje pred Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani marsikdo, marsikoga pa ni bilo. Govoril je Jožef Školč, kratko in spodobno.
Bila sta tudi Školčev že bivši naslednik in prihajajoča naslednica, Jelko Kacin in Katarina Kresal. Znamenje kontinuitete? Najbrž bolj ‘ujemi-sleherni-foto-termin’.
Očitno gospa Katarina piše SMS možu, ali ljubimcu, da so jo pripeljali na čudno slovesnost, kjer govori o nekih simbolih in preteklosti, ko je ona bila še v osnovni šoli, in ali se niso zmenili, da takih stvari ne bo počela…
[...] Minuta in manj Had Gaja Pengovsky Drejcek in trije marsovcki ali kaj drugega pb4.nu Razgledi bigbloggeriswatching you [...]
Ja, 25. maj je bil povezan s koncem predavanj, začetkom najbolj udarnega termina za izpite, ko nisi vedel ali so metuljčki v trebuhu povezani z nelagodnostjo ob izpitih ali svežo zaljubljenostjo. Po koncertih v študentskem naselju smo se razhajali z odzvanjajočim hrupom v glavah, nostalgijo v srcu in polni optimizma, ki ga budi prihajajoče poletje in z njim povezana prostost.
Dvomim, da ob obilici vsega, kar je danes mladim na razpolago , kar pa jih hkrati tudi omejuje in utesnjuje, mladi še vedno občutijo tisto neznansko lahkost bivanja, ki nam jo je prinašal 25. maj.
In kot bi rekla Monika, takrat smo nečemu pripadali.
Gledano nazaj, bilo je lepo…
I eto, ne ostade više ništa od „praznika mladosti“. Što kaže naš narod – „Druže Stari, stvarno oprosti, al’ malo smo matori za Dan mladosti“. A nemamo ni vremena za tako nešto, s obzirom na to da se ovde bez prestanka i velikom brzinom smenjuju Dan nepismenosti, Dan korumpiranosti, Dan neodgovornosti, Dan vulgarnosti, Dan gluposti, Dan skandaloznosti, Dan prepadnutosti, Dan poniženosti, Dan otupelosti…
link: http://www.novosti.co.yu/code/.....2007-05-27