Učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, ki obiskujejo glasbeno šolo z javno veljavnim programom, bodo na predlog staršev oproščeni sodelovanja pri izbirnih predmetih, v tezah za javno razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli predlaga ministrstvo za šolstvo. Učenci bodo po tem predlogu obvezno izbrati dva izbirna predmeta, kdor bo hotel, bo lahko izbral tri, vendar se bodo morali s to odločitvijo strinjati starši, še predlaga ministrstvo. Odpraviti je še treba delitev izbirnih predmetov na družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični sklop, ker ta delitev učencem po ugotovitvah ministrstva zmanjšuje možnost izbire.
Vem, da je glasbena šola zahtevna, če učenec z njo misli resno. A enako velja za vsako zunajšolsko dejavnost, zaradi tega bi od ministrstva za šolstvo rada v okviru javne razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli izvedela, zakaj je glasbena šola vredna več kot druge zunajšolske dejavnosti? Ker je anketa zavoda za šolstvo pokazala, da je šport zdaj pri osnovnošolcih najbolj priljubljen izbirni predmet, me zanima, zakaj tudi učenci, ki trenirajo nogomet, plavanje ali kateri drugi šport, ne bi bili oproščeni sodelovanja pri izbirnih predmetih? Zanima me tudi, kakšna pravila bodo veljala za učence, ki bodo sredi leta ali po enem letu prenehali obiskovati glasbeno šolo, a bodo potem drugo polovico leta oziroma naslednje leto izbrali katerega od izbirnih predmetov? Če bo učenec pri izbirnem predmetu sodeloval le pol leta, me zanima, kako ga bo učitelj ocenil, bo moral ure nadomestiti?
Pri številu izbirnih predmetov me zanima, zakaj bi morali v primeru, če bi se učenec odločil za tri, soglašati starši? Ima ministrstvo kakšne podatke, da si zdaj učenci nalagajo preveč, imajo kakšne pritožbe staršev ali predlog ministrstva temelji na izjavah društva Šola po meri človeka oziroma njegove podpredsednice Angelce Likovič, da so učenci preveč obremenjeni? Anketa zavoda za šolstvo je namreč pokazala, da imajo učenci izbirne predmete radi (45,5 odstotka anketiranih učencev bi vnovič izbralo tri izbirne predmete), z njimi nimajo težav.
Prav tako me zanima, zakaj pri izbirnih predmetih ministrstvo za šolstvo nasprotuje družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični sklop, hkrati pa predlaga ukinitev splošnega uspeha z utemeljitvijo, da so nekateri učenci uspešni pri slovenskem jeziku, drugi pa pri matematiki, kar splošni učni uspeh ne odraža? Zakaj ministrstvo nima enotnih meril? Zakaj delitev na omenjena sklopa učencem pri izbirnih predmetih omejuje izbiro, če pa, ko gre za učni uspeh, nekaterim bolj ležijo naravoslovni nekaterim pa družboslovni predmeti, kar pomeni, da naravoslovci itak že zdaj ne izbirajo družboslovja in obratno?
Ministrstvo v tezah za javno razpravo predlaga, da bi se učenci morali v zadnjih treh letih osnovne šole obvezno učiti dveh tujih jezikov. Načelno je ta rešitev dobra, zlasti za učence iz revnejših družin, ki jim starši ne morejo plačati tečajev. Prvi tuji jezik je v večini osnovnih šol angleščina (v nekaj šolah je nemščina). Zanima me, ali bo obvezni drugi tuji jezik nemščina oziroma angleščina ali bodo šole lahko kot drugi obvezni tuji jezik izbrale recimo španščino ali francoščino? Če ministrstvo drugega tujega jezika ne bo predpisalo, kdo bo odločal, kateri jezik bo to, bo to pristojnost ravnatelja, sveta šole ali koga drugega? Če bodo o tem soodločali starši, me zanima, kako bo z zaposlovnajem učiteljev, kajti mogoče je, da bodo starši učencev, ki bodo prihodnje leto v sedmem razredu, izbrali drug tuji jezik kot starši letošnje generacije sedmošolcev. Če je predmet obvezen, ga je treba izvajati in imeti učitelja.
Preostale teze so enake kot pri javni razpravi o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja o katerim sem že pisala tukaj.
...
Predlog, po katerem naj bi uvedli obvezen drugi tuj jezik, je nesmiseln. Učenci imajo možnost izbrti predmet, ki jih zanima in tisti, ki jih zanimajo jeziki, pač izberejo drugi tuj jezik. Ostali pa raje obdelavo lesa, šport, gledališki klub ali kaj drugega. Ker so nekaterim bolj leži šport, drugim naravoslovje… Po novem predlogu se bodo vsi, tudi tisti, ki komaj shajajo z angleščino, morali učiti še drugega tujega jezika. Ponekod bo to nemščina, drugje francoščina ali italijanščina. In če bodo zaradi selitve zamenjali šolo, se jim prav lahko zgodi, da bodo po dveh letih učenja nemščine pristali na šoli, ki je za drugi tuj jezik izbrala npr. francoščino…
Spremembe, ki jih uvajajo v osnovno šolstvo so prehitre, premalo premišljene, niso podprte z raziskavami in strokovnimi argumenti, učitelje in učence pa postavljajo v nezavidljiv položaj. Tako z enimi kot z drugimi se neprestano eksperimentira.
Šola, pri kateri imajo glavno besedo neimenovani strokovnjaki, poleg njih pa še izbrani starši (stari starši, babice, pedagoški delavci v pokoju,ki so glavni steber društva Pobuda za mero človeka, ta pa je glavi predlagalec sprememb…) postaja vse kaj drugega kot tisto, kar bi si želeli za naše otroke.
Neresno je, da ministrstvo za javno razpravo o tako bistvenih spremembah šolske zakonodaje objavi zgolj nekaj tez na treh oziroma štirih straneh. Če je spremembe res pripravljalo nekaj sto strokovnjakov, kakor trdi minister Milan Zver, bi pričakovala, da bodo njihovi predlogi bistveno bolj obširno obrazloženi.