Orjaški želvak Jure menda ni več sam

Ni več sam, Jure, najbolj osamljeni želvak na svetu, poroča BBC. Našli so mešanca med njegovo in eno drugo vrsto želve. Osamljeni George, po naše Jure, je ena najbolj znanih živali na Galapaških otokih. Med orjaškimi želvami, ki živijo na teh otokih, je posebnost. Vsakomur ga pokažejo, ker je edini svoje vrste na svetu. Zaman so mu vozili samice iz sorodnih vrst. Tudi pogledal jih ni, znajo povedati vodiči, zaradi tega so odnehali. Tudi s pravkar odkritim bližnjim sorodnikom ne bo nič, je namreč prav tako samec.

Na Galapaških otokih živi več vrst orjaških želv. Na splošno jih delijo na tri skupine. Jureta je mogoče opazovati le skozi ograjo. Drugih želv se prav tako ni dovoljeno dotakniti, se pa je mogoče z njimi fotografirati. Sprehajati se je mogoče med njimi, le na “mizo”, to je prostor, kjer jedo, ni dovoljeno stopiti. Tako kot Jure so te želve v Darwinovem centru na otoku Santa Cruz, edinem Gapalaškem otoku, ki je poseljen. Ljudi in fotografiranja so navajene, za vsako fotografijo mirno pozirajo.

Precej drugače je v eni od farm, kjer orjaške želve živijo na prostem. Tam se ljudem umikajo, skrivajo glave v oklep in sikajo podobno kot kače. Vodič nam je med drugim razložil, da mornarjem na ladjah orjaške želve niso bile le hrana, ampak tudi vir pitne vode. Imajo jo v mehurju.

Galapaški otoki so del Ekvadorja. Od obale so oddaljeni 1000 kilometrov. Turisti pridejo tja z letalom iz glavnega mesta Quito ali na ladjah. Slednjih je večina. Na nenaseljene otoke turiste vozijo s čolni. Dovoljeno je hoditi le po označenih poteh in z lokalnim vodičem.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 13. april 2009 

Čeprav film avtentično rekonstruira posamezne dogodke – med njimi izživljanje med zasliševanjem v zaporu, sojenje na Nagodetovem procesu, podprto s progromaškim skandiranjem množice pred in za vrati sodišča, nečloveške razmere v ženskih zaporih v Begunjah in Rajhenburgu, brezupno trkanje od vrat do vrat sestre Angele Vode, da bi kaj zvedela o njej – pa se ne ustavlja ob poudarjanju oziroma vertikalnem prikazovanju človeškega in ideološkega enoumja časa. Gledalca ne angažira s poudarjeno naturalističnimi prizori; še posebej ozračje na sojenju, pa [...]

vojko, torek, 1. december 2009 

Izkušnje nas učijo, da je pot iz ekonomske krize vselej ena sama in da ta zahteva strukturne spremembe, racionalizacijo dela in poslovanja, skratka, večjo produktivnost družbe v celoti. Z gospodarskimi protikriznimi ukrepi pa je vlada predvsem ohranjala neustrezno strukturo, ščitila nerentabilna delovna mesta in v mikroekonomijo vnašala socialo.
/…/
Če lani ni bilo mogoče živeti s 500 evri in letos ne s 600, potem prihodnje leto ne bo mogoče tudi s 700 ali 800 evri. Za toliko se bo namreč podražila [...]

vojko, četrtek, 11. junij 2009 

Slovenija je država, ki bi morala imeti na svojih ‘vratih’, torej mejnih prehodih, obešenega golobiča. Kot je imel konjsko podkev menda obešeno slavni danski fizik Niels Bohr. Ki sicer ni verjel, da ga podkev nad vhodnimi vrati varuje pred nesrečo, je pa prijatelju, pravi anekdota (ki jo rad, kakšno lepo naključje, pripoveduje Slavoj Žižek), razložil, da jo ima obešeno, ‘ker pravijo, da deluje, tudi če ne verjameš’. Torej, ne poznam ga, ki misli, da bi moral Gregor Golobič odstopiti, istočasno [...]

vojko, torek, 15. december 2009 

Ni veliko držav, ki ne bi imele odlikovanj. Približno toliko, kot je držav brez odlikovanj, je tudi držav, v katerih večji ali manjši del javnosti nima težav z s to ali ono odločitvijo, kdo naj jih dobi. Podobno je z državnimi nagradami in (česar ne vemo šele od letos) tudi z najbolj prestižnimi mednarodnimi nagradami, o katerih odločajo po naslovih članov sodeč najbolj modre ustanove, kakršna je, denimo, švedska kraljeva akademija. Včasih se celo zdi, da so odlikovanja in nagrade [...]

vojko, nedelja, 24. maj 2009 

Večina državljanov meni, da je z množico pravil in sankcij mogoče preprečevati kriminal vseh vrst. Vendar je to šele prvi pogoj, ki mu mora slediti še marsikaj. Soseščina bližnjih držav, kjer je mogoče spremljati poročila o ubojih novinarjev in družbeno izpostavljenih ljudi, se prav tako zateka k ostrim ukrepom (ali vsaj obljubam), s katerimi naj bi dokončno obračunali s kriminalnim podzemljem. A se morajo čez nekaj časa, ko se prav take stvari ponovijo, zaprepadeno vprašati, zakaj zamenjave policijskih šefov, celo [...]