Tako soglasne napovedi ‘odpora’ minister za visoko šolstvo znanost in tehnologijo Jure Zupan še ni dobil. Slovenska rektorska konferenca je osnutek krovnega zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti (ZVŠRRD) dan pred praznikom upora proti okupatorju ocenila kot neprimernega za obravnavo in ministra pozvala, naj ga umakne.
Po tonu je stališče rektorske konference ultimat: ali bo minister osnutek zakona umaknil in novega pripravil v sodelovanju širše znanstvene in akademske skupnosti ali pa bo dobil ‘vojno’ na celi črti. Zakon da je ‘konceptualno zgrešen, pravno nedodelan, sam po sebi poln vsebinskih neskladij in z vidika posameznih rešitev neustaven’ in celo ‘napad na evropsko razumevanje avtonomije univerz’.
Kot tak izraža nezaupanje do akademske skupnosti in njene sposobnosti uresničevanja ustavno zagotovljene avtonomije. Za nameček pa vzpostavlja privilegiran položaj zasebnih visokošolskih organizacij nasproti javnim in državnim, čeprav zasebni sektor na tem področju v Sloveniji nima skoraj nobene tradicije. Znanje obravnava kot tržno blago na dereguliranemu tržišču, spodbuja elitizacijo ter omejuje dostopnost visokega šolstva z uvedbo šolnin in zmanjševanjem pravic študentov.
Podobno stališče je izrazil senat ljubljanske univerze, osnutek zakona pa sta ostro kritizirala tudi poslanca Slavko Gaber in Rudi Moge. Ministrstvo se na stališče rektorske konference še ni utegnilo odzvati, v odzivu na kritiko Gabra in Mogeta pa je med drugim poudarilo, da ima ministrstvo namen prisluhniti strokovni javnosti, ki na podlagi pripravljenega osnutka lahko prispeva k oblikovanju ustreznega predloga zakona.
Cenjenim akademikom (in tudi poslancema, zlasti Gabru) v podobnih primerih ne kaže zaupati nič bolj kot zdravnikom, sodnikom … in vsem drugim ‘javnim’ cehom, ki se refleksno postavijo na zadnje noge vselej, ko nekdo na glas pomisli, da bi morda vendarle lahko še kaj prebrali, premislili, izboljšali, drugače organizirali, racionalizirali in podobno. Zakaj bi torej rektorski konferenci verjel? Konec koncev v svojem stališču ni niti malo izdatna z argumenti, toliko bolj pa s kvalifikacijami.
Če je nevarnost, ki grozi slovenskemu visokemu šolstvu s tem osnutkom tolikšna, bi se rektorska konferenca morala bolj potruditi z utemeljitvami; navsezadnje ne vidim razloga, da v ’splošnem interesu’ osnutka ne bi kar objavila (če ga že ministrstvo ni). Drži sicer, da je mogoče na podlagi prejšnjih ravnanj ministra Zupana (in pisce osnutka) ‘utemeljeno osumiti’ najmanj za nestrokovnost in klientelistično favoriziranje zasebnih visokošolskih ustanov, a drži tudi, da bi prav zato rektorska konferenca morala imeti z argumentacijo lahko delo. Vendar priložnosti ni izkoristila.
To se mi zdi nenavadno toliko bolj, kolikor je ministrstvo samo ‘kvalificirani’ javnosti prefinjeno določilo in odmerilo čas za oblikovanje pripomb. Osnutek sam je bil pripravljen 18. aprila, teden dni je trajalo, da ga je minister Zupan s sodelavci predstavil univerzam, javnim raziskovalnim zavodom, Študentski organizaciji Slovenije in SVIZ, že 7. maja pa bi rad minister imel na mizi vse pripombe in predloge nanj. To ni resno, ampak žaljivo: celo razprava o osnutku ‘protikadilskega’ zakona je trajala dalj časa.
Po praznikih bo četrtek 3. maja in če se bo zgodilo kaj presenetljivega, bo minister v ponedeljek 7. maja imel razmeroma prazno mizo. Ko bo enkrat stekel, pa bo predlagalno-glasovalni stroj vladajoče koalicije bistveno težje zaustaviti.
*** dodano 2. maja 2007 ***
Osnutek zakona je tukaj.
...
Blog ministra za razvoj prof. Turka nam s svojim zadnjim zapisom ponuja možnost, da del naših pomislekov posredujemo v okolje oz. do avtorjev osnutka spornega Zakona. Sodim, da ker se je minister odzval na tematiko to kaže, da je pripravljen sodelovati v razpravi.
Pomemben nabor vprašanj za našo razpravo pa nam ponujajo materiali pravkar končane londonske ministrske konference o bolonjski prenovi, ki jih je mogoče iskati >tukaj, >tukaj in >tukaj.