Rezervirajte si čas za Drugo godbo

Festival Druga godba že dvaindvajset let pomembno bogati ljubljansko koncertno ponudbo in nas seznanja z glasbo različnih robnih oziroma komercialno manj zanimivih področij ustvarjanja, ki bi drugače komaj kdaj prišla na tukajšnje odre. Pravzaprav je z leti postala skoraj sinonim za etno in etnopop glasbo z močnim poudarkom na Afriki, ki je pač na tem področju med najbolj atraktivnimi, in v minulih letih smo prav po zaslugi Druge godbe tudi pri nas slišali večino najboljših in najuspešnejših afriških izvajalcev. Manjkal je pravzaprav samo lani preminuli genialni Ali Farka Toure, ampak njega tudi drugod ni bilo pogosto slišati. Drznem si celo zapisati, da je obstoj Druge godbe vsaj posredno veliko prispeval k temu, da je domača glasbena produkcija danes bolj živopisna, kot si jo zaslužimo in da imamo vsaj nekaj skupin oziroma izvajalcev, ki so po vseh kazalnikih bolj priljubljeni v Evropi kot doma.

Kakorkoli že, Druga godba bo letos potekala med 21. in 29. majem, poleg običajnih prizorišč – se pravi Križank in Cankarjevega doma – pa letos uvaja še novega in sicer Letni oder za Galo halo na Metelkovi. Program je kakor običajno pester in prinaša glasbo z različnih koncev sveta, osebno pa sem najbolj navdušen nad dvema koncertoma: prvi bo na sporedu 24. maja v Križankah in na njem bomo lahko slišali presenetljivo simpatičnega Andyja Palacio z zasedbo Garifuna Collective iz Belizeja in Senegalca Nuruja Kaneja. Oba ustvarjata glasbo, ki povezuje elemente različnih izročil, v Palacijevem primeru afriško-južnoameriškega, kajti na osnovi glasbe ljudstva Garifunas ustvarja amalgam, ki je sočen, sončen in tako iskriv, kot ga že dolgo nismo slišali. Predstavljajte si mešanico Afrike, salse, reggaeja, socce itd. in dobili boste predstavo o tem, za kaj gre. Njegova plošča Watina že vse od izida februarja letos zbuja vsesplošno navdušenje.

andy-palacio-the-garifuna-collective-lidan-aban-together.mp3

Podobno navdušenje zbuja tudi Nuru Kane, ki je mbalax, s katerim je začel na dakarskih ulicah, dopolnil z maroško glasbo gnawa, svojo glasbo pa dokončno izoblikoval v pariškem glasbene kotlu, kjer je k sestavinam dodal še afrobeat Fele Kutija in reggae Boba Marleyja. Tudi v tem primeru gre torej za glasbo, ki je ritmično razgibana in plesna, pa vendar zvočno tako bogata, da jo je veselje poslušati.

nuru-kane-djoloff-djoloff.mp3

Drugi izstopajoči koncert bo dva dni kasneje (26. maja v Križankah), ko bo nastopila danes že slovita pevka fada Mariza. V Mozambiku rojena mulatka je nedvomno najboljša pevka najbolj priljubljene portugalske glasbene zvrsti po legendarni Amalii Rodrigues in danes upravičeno velja za njeno naslednico. Čeprav je fado (usoda) v osnovi otožna glasba, v kateri so zelo pomembna besedila, ki jih pogosto pišejo znani portugalski pesniki, zna biti tudi razgiban in obešenjaški, kar je Mariza dojela bolje od vseh. Nič čudnega torej, če so njeni koncerti doma (vzemimo lansko ploščo Concerto em Lisboa) in v tujini (vzemimo legendarni koncert na londonskem Womadu leta 2001, kjer ji je na začetku hladno občinstvo proti koncu dobesedno jedlo iz roke, dobite ga kot posebno prilogo njenega prvenca Fado em Mim) prave atrakcije in nepozabno doživetje.

mariza-11-recusa-live.mp3

Zanimivih koncertnih dogodkov v okviru letošnje Druge godbe bo seveda še veliko (za ljubitelje tanga bo vrhunec že kar uvodni koncert, na katerem bo nastopila zasedba Gotan Project, najbolj priljubljene tango zasedbe zadnjih let), zato si že zdaj poskušajte rezervirati čas za obisk vsaj kakšnega.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
jure, nedelja, 22. november 2009 

Ne veste, kdo je Tony Allen? Nič hudega, saj ni ravno vsesplošno znan, toda kot bližnji sodelavec slovitega in žal že več kot desetletje pokojnega Fele Anikulape Kutija je ta danes skoraj sedemdesetletni bobnar med najbolj zaslužnimi za nastanek in mednarodno uveljavitev enega najbolj žlahtnih žanrov popularne glasbe, ki so kdaj nastali zunaj Amerike.
Afrobeat, kakor se ta žanr imenuje, je neustavljiva mešanica hipnotičnih afriških, točneje nigerijskih ritmov in čisto pravega zvoka džezovskega orkestra, kajti Kuti se je glasbe učil v [...]

jure, sreda, 18. november 2009 

Predsinočnji koncert norveškega trobentača Nilsa Pettra Molvaerja v Kinu Šiška je razkril še eno zanimivo plat jesenske glasbene ponudbe Braneta Rončela, hkrati pa pokazal, da je najnovejša koncertna pridobitev Ljubljane zelo sprejemljiva tudi takrat, kadar v njej spremljamo nekoliko bolj kontemplativno glasbo. Drugače rečeno, kadar glasbo poslušamo sede. Zdaj pa je že jasno tudi, da je bilo vzvišeno vihanje nosu nad Rončelom in njegovo predstavitvijo glasbene ponudbe s strani Cankarjevega doma predvsem slabo prikrit strah, ki se je v dosedanjih [...]

jure, četrtek, 22. oktober 2009 

V tem jesenskem času, ki je letos morda še bolj turoben kot sicer, je nekaj razvedrila in kulturno umetniškega toliko bolj nujnega. Če imate radi glasbo, še bolj natančno džez, potem je zdaj pravi trenutek, da obiščete nekaj zelo zanimivih koncertov, ki so na sporedu v Ljubljani in ne tako daljni okolici.
V četrtek, 22. oktobra se na primer v Krminu (tudi Cormons, ker gre za italijansko stran Brd) začenja dvanajsta ponovitev festivala Jazz & Wine of Peace, ki kakor govori [...]

jure, sobota, 7. november 2009 

Predsinočnji koncert legendarnega Sonnyja Rollinsa kot uvod v 5. VIP Zagreb jazz festival je bil kulturni dogodek izjemnih razsežnosti, njegovega pomena pa so se očitno zavedali tudi Zagrebčani, kajti velika dvorana Vatroslava Lisinskega je bila razprodana do zadnjega kotička in ozračje je bilo že pred koncertom zelo iskrivo.
Rollins je seveda legendarna osebnost. Pravzaprav je zadnji še živi velikan džeza, ki je kariero začel konec štiridesetih let prejšnjega stoletja in je doživel in preživel vse tisto, kar je iz džeza naredilo [...]

jure, sreda, 28. oktober 2009 

Mitja Rotovnik si je zadovoljno mel roke in ugotavljal, da je po Milesu Davisu davnega leta 1991 to prvi razprodani džezovski koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma, kar pa ni nujno podatek, ki popolnoma drži. Spominjam se vsaj še drugega nastopa Suna Raja in njegove Arkestre pa Johna Zorna z Masado, ampak moj spomin je prav tako luknjast. Kakorkoli že, Chick Corea v dobrih tridesetih letih, odkar je prvič nastopil v Ljubljani (z legendarno zasedbo Return to Forever), ni prav [...]