Hrvaška je raj za ekonomske tehnike

Če ste se naveličali življenja v domovini, ki vam nudi tako rekoč vse, pa vas to ne zanima več, je idealna država čisto blizu. Tako zelo, da sploh niste pomislili na to. Tja se lahko odpravite skoraj peš, jezik je dovolj podoben, da se boste lahko sporazumeli, pa še dovolj lepega in čistega morja imajo. Samo medijem ne smete verjeti, kajti ti jo zadnje čase slikajo v najbolj črnih barvah. Seveda je to Hrvaška.

Ne verjamete? Poglejmo primer. Na zagrebškem sodišču je nek ekonomski tehnik, ki mu je uspelo končati tri letnike srednje ekonomske šole, in je zdaj zaposlen v podjetju, povedal, koliko zasluži in kakšno je njegovo premoženje. Podjetje mu torej vsak mesec nakaže 4000 hrvaških kun (dobrih 500 evrov) plače. Sodišču je zaupal, da ima stanovanje v Zagrebu in v Splitu, hotel v Crikvenici, 5000 kvadratnih metrov zemljišča v Bolu na otoku Braču in avtomobil.

Hrvaška je torej raj vsaj za ekonomske tehnike. Ampak samo za tiste, ki se pišejo Štimac. In jim je ime Igor. In so včasih igrali nogomet.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Hrvaška je raj za ekonomske tehnike”
  1. darja je rekel/rekla:

    Ni kaj, svoje znanje je odlično unovčil.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sreda, 1. julij 2009 

SDS na svoji spletni strani objavlja podatke o premoženjskem stanju svojih poslank in poslancev. Zgledna transparentnost (čeprav nekateri podatkov – še? – niso oddali)? Kot vemo iz nekega drugega primera, se takšna ‘javna samorazkritja’ lahko v pomembnih podrobnostih razlikujejo od tistega, kar je zapisano v uradni prijavi premoženja komisiji za preprečevanje korupcije. Morda se tokrat ne, a vseeno zbuja malce pozornosti dejstvo, da so si v SDS dali opravka z oblikovanjem lastnega vprašalnika, zbiranjem podatkov in sestavljanjem preglednice, ko pa [...]

vojko, nedelja, 18. oktober 2009 

Po popisu leta 2002 je med naseljenimi stanovanji kar 82 odstotkov lastniško zasedenih (v njih biva lastnik s svojim gospodinjstvom), osem odstotkov pa sestavljajo stanovanja v zasebni lasti, katerih uporabnik, ponavadi mlajši sorodnik, ne plačuje najemnine; po obsegu teh dveh skupin smo v Evropi uvrščeni zelo visoko, blizu južnoevropskih držav. Pri preostalih dveh skupinah stanovanj smo seveda zelo nizko – zasebnih najemnih stanovanj je tri odstotke, neprofitnih/socialnih pa sedem odstotkov. /…/ Da takega premoženja na nacionalni ravni nikakor ni malo, [...]

pavel r., sreda, 2. december 2009 

hmmmm
dejmo čist čiiist hipotetično
recimo da sem premier male države v evropi
in služim cirka 4000 evrov neto/mesec
in sem rad lep
in sem rad urejen
in sem rad lepo napravljen in nadišavljen
kaj čem če sem tak
in če se to od mene pričakuje
in recimo da rad kupim armanija ali emenegildo zegno
muro ne maram imam pa ene dve murini obleki
najdražje murine obleke ki so 10 krat cenejše od mojih oblek
muro pa res moram imeti k me v teh časih lahko novinarji vprašajo
pa dejmo mal računat
računati [...]

vojko, nedelja, 9. avgust 2009 

Razmišljamo tudi, da bi namesto klasičnega kreditnega financiranja prihodnje leto izdali nove obveznice z daljšo ročnostjo, kot jo imajo sedanje. Skratka, da se lahko zaradi servisiranja zdajšnjih obveznosti in težav, ki so pogojene s to krizo, življenjska doba Soda podaljša, torej tudi po letu 2016. Vendar pa bodo odškodninske obveznice poplačane do leta 2016 in vse zakonske obveznosti Soda bomo pokrili v predvidenih rokih. Sod ima dovolj kakovostnega premoženja, s katerim jamči za poplačilo vseh svojih obveznosti.
/…/
Lahko da se bo [...]

vojko, sobota, 10. oktober 2009 

V Sloveniji je zelo malo podjetij, ki imajo kontinuiteto vodstva. Eno redkih, ki je na tem področju deluje pozitivno, je Krka. Tudi Gorenje in Mercator sta imela določeno kontinuiteto vodenja. Če se menedžment stalno menja, morata produktivnosti in konkurenčnost podjetij upasti. Vsak novinec, ki pride na vodstveni položaj, se boji, ali bo na njem obstal. Kontinuiteta vodstva pomeni tudi kontinuiteto razvoja in izboljševanja kadrov. Pomembno je tudi, da se prihodnji predsednik uprave rekrutira od znotraj, ne pa od zunaj. [...]