Proč s pijanci in grafiti

Ljubljana je blagovna znamka slovenskega turizma, zaradi tega jo je treba do predsedovanja Evropski uniji polepšati, je v četrtkovih Odmevih dejal predsednik uprave Kompasa Janez Pergar. Za mnenje so ga vprašali kot dobrega poznavalca turizma. Ni mogoče nadomestiti, kar v zadnjih 15, 16 letih ni bilo narejeno, je razlagal, mogoče pa je popraviti izgled ulic, parkov, pobrisati grafite in odstraniti pijance z glavnih spomenikov.

Torej lahko pričakujemo, da bodo za čas predsedovanja, v prvi polovici leta 2008, poleg uradnikov, natakarjev in šoferjev zaposlili tudi začasne pralce grafitov in pleskarje, ki bodo sproti čistili vse, kar bodo različni ljudje skrivaj utegnili napisati na kakšno steno. To početje bodo očitno preprečevali začasno zaposleni redarji in policisti. Njihova naloga bo kot kaže tudi, da bodo vsakogar, ki se ga bo nacukal, takoj spravili na varno v prostore za treznjenje, potem pa za po leta izgnali iz mesta. Pročelja hiš bodo najbrž na hitro na novo prepleskali, da bo Ljubljana na zunaj za pol leta belo, čisto mesto. Prava evropska prestolnica. Pravljična prestolnica na sončni strani Alp.

S kulturno ponudbo pa bomo po besedah direktorice Slovenskega mladinskega gledališča Uršule Cetinski pokazali, da v Sloveniji živimo inteligentni, razmišljujoči in civilizirani ljudje. Se strinjam, da je to problem, saj slovenski politiki ne glede na to, kateri stranki in politični opciji pripadajo, pogosto dokazujejo prav nasprotno. Bi bilo kar dobrodošlo, če bi tudi njih enako kot pijance za pol leta odstranili s prizorišča.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Proč s pijanci in grafiti”
  1. kejt je rekel/rekla:

    hjah, stucco e pittura fa bella figura…

    in če je pogled v to, kaj se skriva zadaj, neprijeten – pač, ne glejmo tja. stara dobra slovenija…

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, nedelja, 5. april 2009 

Povprečno razmerje med ceno delnice in dobičkom (P/E) za ključna podjetja na Ljubljanski borzi je bilo leta 2005 nekaj prek 15, kar je tudi dolgoročno (stoletno) povprečno razmerje na svetovnih borznih trgih. Do začetka leta 2007 je zaradi rasti cen delnic to razmerje naraslo na približno 25 – cene delnic so bile že kar 25-krat višje kot dobički na delnico. Takšno razmerje je kazalo, da so cene delnic previsoke, da objektivno lahko pričakujemo padec cen. A kljub temu so cene [...]

vojko, sreda, 17. februar 2010 

Če drži informacija, da naj bi hrvaški Agrokor za delnico Mercatorja ponujal 195 evrov, bi lahko to bilo vredno našega razmisleka o morebitni prodaji delnic, bistveno manj pa, če so bile najboljše ponudbe okrog 130 evrov za delnico.
/…/
Zavzemamo se za transparenten mednarodni javni razpis z natančno določenimi kriteriji. Izbrana je že komisija za prodajo Večera, več o sami prodaji pa bi lahko povedal Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela. Smo tik pred tem, da bo objavljen razpis za nakup večinskega deleža [...]

vojko, četrtek, 24. september 2009 

Še enkrat bomo preverili, kaj je najboljše za Muro, in tako storili. Ko je treba zgraditi novo podjetje, na novih temeljih, ne moreš vsega balasta in obvez vleči za seboj. Nekako je treba narediti rez in začeti na novo. Naj se oblikuje zdravo jedro.
/…/
Najti je treba čim več poslov, pa naj bo to tudi kooperacija. Zame je posel vse, pri čemer se ustvarja nova vrednost. Delali bomo tudi na lastni blagovni znamki, zelo počasi, zelo previdno, ker se velikokrat zgodi, [...]

vojko, sobota, 20. marec 2010 

Politika, zlasti parlamentarna, ima na voljo legalne kanale za reševanje problemov. Njej ni treba reševati problemov ‘na ulici’ in k temu pozivati ljudi. Tam jih poskušajo reševati ljudje, ki nimajo dostopa so institucij, ki so poklicane za reševanje njihovih težav. Spontan prostest je sestavina demokracije. Če politika, ki ima v rokah vse možnosti, da rešuje probleme v institucijah države, poziva ljudi na ulice, potem to ni demokracija, ampak njena negacija.
/…/
Zame pa je vprašanje predvsem, kako je gospa Brezigarjeva sploh lahko [...]

vojko, sobota, 5. december 2009 

Na koncu se moram zahvaliti ljudem, ki so me podcenjevali. To je bila vedno moja primerjalna prednost.
/…/
Mogoče jutri ne bom več predsednik vlade, ampak danes sem, in je odveč, da se kdorkoli sprašuje, zakaj nisem Janez Drnovšek, Janez Janša ali kdo tretji. Sem Borut Pahor. Tisti, ki me poznajo, vedo, da se ne razburjam, če me kdo podcenjuje, nasprotno. Ne ženem si k srcu kritik, čeprav jim vedno pozorno prisluhnem in jih upoštevam, če so upravičene. Imam svojo linijo in [...]