Manj praznikov bi morali imeti v Sloveniji, 2. januar in 2. maj bi morala postati delovna dneva, saj vsak praznični dan stane 40 milijonov evrov, po poročanju Financ predlaga član vladnega strateškega sveta Ivo Boscarol.
Po zakonu o praznikih, ki so ga poslanci državnega zbora potrdili oktobra 2005, imamo v Sloveniji deset praznikov, ki so novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (8. februar), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), dan spomina na mrtve (1. november), dan Rudolfa Maistra (23. november) in dan samostojnosti in enotnosti (26. december).
Po zakonu so prazniki dela prosti dnevi, kar pa ne velja za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra. Prazniki, ki so dela prosti dnevi, bodo letos ob upoštevanju Boscarolove cene stali 360 milijonov evrov.
Poleg praznikov imamo po zakonu v Sloveniji še dela proste dneve, ki so velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober) in božič (25. december). Po zakonu se praznik in dela prosti dan, ki je v nedeljo, ne prenese na naslednji dan. Cena za dela proste dneve bo letos znesla 160 milijonov evrov (velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič). Skupna cena za vse praznike in dela proste dneve, ki so letos sredi tedna, je torej 520 milijonov evrov, če bi imeli dva dneva manj, kr predlaga Boscarol, bi ta cena znašala 440 milijonov evrov.
Ampak ni tudi nepomembno, kateri dan je praznik oziroma dela prost dan. Če je med prazničnim oziroma dela prostim dnevom in vikendom le en delovni dan, precej ljudi »naredi most« in si še tisti delovni dan spremeni v prosti dan. Letos je bil 8. februar v četrtek, prav tako v četrtek bo 1. november, božič je v torek, dan samostojnosti je v sredo. Teh mostov seveda ne gre šteti kot dela proste, saj si ljudje takrat večinoma vzamejo dopust ali prosti dan, ki jim pripada, ker so morali delati kak praznik ali v soboto in nedeljo, morajo delati ponoči.
Prvi zakon o praznikih v samostojni Sloveniji je bil sprejet novembra 1991. Na podlagi tistega zakona smo imeli tri praznike manj (združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra), vendar zaradi tega nismo imeli nič manj dela prostih dni, saj so vsi trije novi prazniki delovni dnevi. Pred osamosvojitvijo je bila zadnja različica zakona o praznikih v socialistični republiki Sloveniji sprejeta leta 1989.
Ukinjanje in dodajanje praznikov je vedno občutljiva tema. Kakor se spomnim, je bila razprava leta 1991, ko so poslanci državnega zbora na novo odločali o koledarju praznikov, precej živahna. To se je ponovilo tudi leta 2005, ko so imeli na mizi sedanji zakon. Nekaterim so odveč prazniki, ki imajo oziroma so imeli korenine v NOB, nekateri se zgražajo zaradi dodajanja cerkvenih praznikov k dela prostim dnevom. Leta 1991 smo, če se prav spomnim, na novo dobili kot dela prost dan kulturni praznik (8. februar), velikonočni ponedeljek, dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober), božič (25. december) in dan samostojnosti (26. december). Ne praznujemo pa več dan borca (4. julij) in dan JLA (22. december).
Če so moji podatki pravilni (uradnega lista iz leta 1989, kjer je bil objavljen star zakon, nisem našla na internetu) imamo zdaj pet praznikov oziroma dela prostih dni več in smo po Boscarolovi za 200 milijonov evrov v minusu, če so sredi tedna.
Prazniki se seveda priležejo, večina ljudi itak za večino ne ve, zakaj jih praznujemo. Glavno je, da ni treba v službo. Nasploh pa imajo evropske države bistveno več praznikov kot ZDA, da ne govorim o Japonski. Po mojem mnenju ne gre pretiravati ne v eno ne v drugo smer. V Sloveniji imamo kar pravšnje število praznikov in prostih dni. Z ukinitvijo 2. maja bi verjetno kar nekaj pridobili. Večina ljudi bi verjetno prišla v službo, saj »delajo most« s 27. aprilom. Enako velja za 2. januar, takrat je večina ljudi doma od 24. decembra ali še kak dan več. Iz tega vidika se mi zdi predlog Iva Boscarola nesporen.
Toda že razprava na strateškem svetu je pokazala, da se ne bi končalo pri njegovem predlogu. Peter Groznik je namreč takoj predlagal uvedbo novega dela prostega dneva. Ker je v večini evropskih držav tako, bi po njegovem praznik lahko bil veliki petek. Poslanci državnega zbora imajo gotovo še kup podobnih idej, da sindikatov sploh ne omenjam. Naj kar ostane v veljavi sedanji zakon, sicer bo minus precej večji od 200 milijonov evrov.
[...] Najprej je razburjal s predlogom o obdavčitvi samskih, sedaj se je spravil še na praznike oz. dela proste dneve. Preveč stane, pravi Ivo. Čeprav mu lahko čestitamo, ker očitno res pove tisto, kar se mu v določenem trenutku podi po glavi, so take zamisli idealni javnomnenjski flop. Nasvet “ne drezaj tja, kjer ni upa zmage” bi bil na mestu. [...]
Peterle si ne bi mogel izbrati boljse vodje kampanje – not
Družbi se že resno obrača. Pa saj ne moreš vsega merit v denarju. Kaj eni res nimajo družinskega/družabnega življenja oz. življenja poleg službe? Še malo pa v celem letu ne bomo več mogli nikam iti s prijatelji, z otroci in to vse zaradi tistega drobiža, ki nikomur ne prineseče nič zraven. In če smo že pri stroških – stroški prekurjenih delavcec so prav tako visoki.
Preden bi se lotil takšnih predlogov bi najprej pogledal ureditev dopustov. Mnogi niti dopusta
ne izkoristijo. Večji problem je, da število prostih
prostih delovnih dni narašča s starostjo, kar je
po eni strani nepravično do mladih, po drugi strani pa draži starejše, tako da so še bolj nekonkurenčni. (Drug razlog je še v starostni premiji, ki je prav tako institucionalizirana v kolektivnih pogodbah..)
Pojma nimam, kdo je ta Ivo Boscarol, priznam, da prvič slišim zanj in vem, da ga ne maram…
A to, da pa on naklada in potem o tem nakladanju na dolgo in široko razpravljajo vsi in povsod – pa nič ne stane?
Fakat je, da po praznikih nismo med zadnjimi v Evropi. Fakat je pa tudi, da jih Avstrijci nimajo bistveno manj, ena dan, če se ne motim, pa šta im fali. Znesek prihranka se zdi takole na prvi pogled visok, se mi pa zmanjšanje števila praznikov zdi preveč priročna rešitev, da bi lahko imela dolgoročni učinek. Že dolgo nisem videl nobene dobre študije o absentizmu, obsegu, vzrokih, posledicah.
Kaj pa ce tale slovenski klovn sploh ni skonstruiral nic ?
Je mogoce, da trosi lazi ?
Mogoce kakega novinarja caka nekje zanimiva zgodba o ivu boscarolu ?
Novinarji v napad!