Modna pomlad v znamenju turbana

Če gre verjeti tistemu, kar se je minule mesece dogajalo na modnih stezah Milana, Londona, Pariza in drugih tako imenovanih prestolnic mode, bodo naslednji meseci, kar zadeva modo, minili v znamenju turbana. Prednjači Prada, a Armani, Lauren, Dolce&Gabbana in drugi ne zaostajajo veliko. Morda le, kot se temu menda reče, turbanu dajejo vsak malce samosvoj poudarek.

“Turbans are easy, quick and powerful,” said Miuccia Prada backstage, after her much applauded collection presented on Tuesday. Earlier in the week, Giorgio Armani said he used the turban to underline femininity, while Dolce&Gabbana outfitted their club girls with turban-shaped headbands.

Turbani so torej lahki, hitri in močni, lahko pa tudi podčrtajo ženskost. Dvomim, da je to slednje všeč Sikhom, nomadom ali ajatolam in upam, da ne bo hujših posledic.

Menda je Armani s turbani poskusil celo pred Prado, že pred dvema letoma, a se niso ‘prijeli’. Tokrat so možnosti bistveno boljše. Jennifer Lopez si ga je že nataknila, Prince tudi (zanj se mi pravzaprav zdi, da ga je nosil že prej). No, Gloria Swanson (aka Norma Desmond) in Joan Crawford sta ga nosili že sredi prejšnjega stoletja, a to je bil bolj trip kot modna zapoved. In to je bilo v času osamosvajanja Indije, ustanavljanja Izraela, ponovnega vzpostavljanja hašemitske kraljevine v Iraku in Mosadekove vladavine v Iranu. No, približno takrat, vsekakor pa pred izraelsko-arabskimi vojnami, sovjetsko okupacijo Afganistana, iraško-iransko vojno, 9/11 in dansko zamenjavo turbana z bombo na imamovi glavi.

Pravzaprav so, ‘razvoj’ modnih zapovedi pač traja kot razvoj slehernega izdelka, turbani za podčrtavanje ženskosti v skicirkah in na risalnih mizah nastajali prav v tednih, ko so danske karikature razburjale islamski svet in so po Orientu gorele zastave zahodnih držav. V tednih, ko so francoski politiki prepovedali nošenje rut muslimanskim dekletom v šolah. Diplomirana politologinja Miuccia Prada tega kajpak ni mogla spregledati.

Včeraj je turban za podčrtavanje ženskosti s posvečenih modnih stez širom sveta sestopil med množične dobrine. Call M for Madonna.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 5 na “Modna pomlad v znamenju turbana”
  1. bumbar je rekel/rekla:

    “Turbans are easy, quick and powerful,” said Miuccia Prada …

    Diplomirana politologinja Miuccia bo že vedela. V šestdesetih je aktivno sodelovala z italijanskimi levičarji, po diplomi leta 1970 se je poskusila še v gledališču, potem pa pristala v trgovini s torbami, ki jo je imela njena družina na najbolj prestižni milanski lokaciji. Blagovne znamke Prada ne bi bilo, če ne bi nekega dne v to trgovino vstopil Patrizio Bertelli, sin družine trgovcev z usnjem, od katerih so Pradovi kupovali kakovostno usnje. Prepričal jo je, da se poroči z njim in kasneje ji je tudi dopovedal, da ima talent za modno oblikovalko. Skupaj sta ustvarila svetovni modni imperij. Ko se je ustavila, je bil on tisti, ki jo je potisnil naprej. Ničesar ne prepuščata naključju, izbirata samo najboljše (načrte za trgovine Prada v ZDA in na Japonskem je tako narisal kar Rem Koolhaas). Med drugim sta tudi lastnika ene najpomembnejših zbirk sodobne umetnosti na svetu.

  2. Anal-itik je rekel/rekla:

    Znaci sad si i ekspert za odjevanje?

  3. vojko je rekel/rekla:

    Imaš občutek, da je tole napisano s pretenzijo biti modni izvedenec?

  4. Anal-itik je rekel/rekla:

    Ce ne zelis biti, hodis po tankem robu:

    “No, Gloria Swanson (aka Norma Desmond) in Joan Crawford sta ga nosili že sredi prejšnjega stoletja, a to je bil bolj trip kot modna zapoved.”

  5. peter je rekel/rekla:

    Anal-itik pretiravaš. Sam razumem stavek, ki ga citiraš kot dejstvo da sta si onidve nataknili turban, pa ju pač nihče ni posnemal in takratni dizajnerji turbana pač tudi niso prikazovali na revijah.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 5. oktober 2009 

Slovenija je omenjena v šestnajstih številkah: prvič v 27. marca 1939, nazadnje 7. februarja 1955. V člankih se med drugimi pojavljajo Princ Pavle Karađorđević, Vladimir Maček, Edvard Kardelj, Milovan Đilas, Vladimir Dedijer in kajpak (večkrat) Josip Broz Tito, pa tudi slepi povratnik iz rudnika v Minnesoti Ivan Kotnik (v novici o partizanskem napadu na Lož). Potem Slovenija kot da je izginila, Googlov digitalizirani arhiv pravi, da je Life, “mati vseh revij”, do leta 1972 niti omenila ni več.
Ja, vse številke [...]

jure, sobota, 7. november 2009 

Predsinočnji koncert legendarnega Sonnyja Rollinsa kot uvod v 5. VIP Zagreb jazz festival je bil kulturni dogodek izjemnih razsežnosti, njegovega pomena pa so se očitno zavedali tudi Zagrebčani, kajti velika dvorana Vatroslava Lisinskega je bila razprodana do zadnjega kotička in ozračje je bilo že pred koncertom zelo iskrivo.
Rollins je seveda legendarna osebnost. Pravzaprav je zadnji še živi velikan džeza, ki je kariero začel konec štiridesetih let prejšnjega stoletja in je doživel in preživel vse tisto, kar je iz džeza naredilo [...]

vojko, četrtek, 19. marec 2009 

Naj vas njihov nedeljski nastop pri Ladotu & Juretu ne  zmoti – na zalogi imajo še bistveno boljše reči. Da ne rečem sijajne: sentimentalne, cinične, melanholične, posmehljive, nostalgične …, s ciganskimi vložki, z južnjaško kitaro, popevkarsko mehkobo, folk elementi, metalno trdoto … Eklekticizem v najboljši izdaji, kot vedno: z naslovnic tabloidov in iz ‘resnih’ knjig, iz zgodovine velikih zgodb in sedanjosti malih ljudi … Ništa novo, ali mi se sviđa baš to. Tudi, če niste nikoli živeli tam in marsikatere [...]

nik, četrtek, 25. februar 2010 

Sijoče mesto irskega avtorja Connorja McPhersona je najnovejša predstava v repertoarju malega odra MGL. Dramo, ki vam v slabih dveh urah izpod obleke sname kožo, je v slovenščino prevedla Alenka Klabus Vesel, v režiji Luke Martina Škofa pa v njej nastopajo Boris Ostan, Matej Puc, Iva Kranjc in Domen Valič.
Skupaj z mladim psihoterapevtom Ianom (Matej Puc) se znajdemo v tesnobni luknji, ki jo je pred kratkim začel imenovati svoje stanovanje. K njemu (nam?) se nato zglasi zreli gospod John (Boris [...]

vojko, sreda, 16. december 2009 

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) z izstopom treh novinarjev ni veliko izgubilo. Kakšne tri promile članstva pač in 21 evrov na mesec, zanemarljivo. Tudi trojica bivših članov društva zaradi izstopa iz DNS ne bo čutila kakšne nenadomestljive izgube, lahko pa, da je izstop posledica kakšne izgubljene utvare. Novinarsko društvo na srečo ni pristojno za odločanje o nečem, kar bi bilo podobno zdravniški ali odvetniški licenci. Poklicni novinar – in zavezan poklicni etiki – si lahko tudi, če nisi član društva in [...]