Bleščeč prevzem evra zna zasenčiti polomija brez primere

Časnik Financial Times, ki ne piše prav pogosto o Sloveniji, tokrat svari, da »se utegne slovenska bleščeča zmaga s prevzemom evra preobrniti v težave«. Zaradi prepira med slovenskim predsednikom in parlamentom o imenovanju novega guvernerja Banke Slovenije, obstaja nevarnost, da najnovejša članica evroobmočja na sestanku sveta Evropske centralne banke prihodnji mesec ne bo imela svojega predstavnika.

Financial Times nadaljuje, da je bil prevzem evra za majčkeno nekdanjo jugoslovansko republiko veliko dejanje, zaznamovalo je zaključek prehoda od planskega gospodarstva na popolnoma odprto tržno gospodarstvo. Za Slovence je to tudi dokaz, da slovenska politika na podlagi dogovora podpira gospodarsko stabilnost.

Samo malo kasneje, ko se konec tega meseca izteče mandat Mitju Gaspariju, utegne slovenska centralna banka zaradi prepira med politiki ostati brez guvernerja. Ker ni nikakršnega znamenja o kakršnem koli dogovoru, Slovenija vsaj na enem zasedanju sveta Evropske centralne banke ne bo imela svojega predstavnika. »To bi bila polomija brez primere v evroobmočju,« opozarjata avtorja članka v Financial Timesu.

Odvetniki zaradi tega že preučujejo predpise, kdo bi lahko začasno zastopal slovensko centralno banko. Če Slovenija na seje sveta Evropske centralne banke ne bi mogla poslati svojega predstavnika, ne bi mogla sodelovati pri odločanju o obrestni meri. Svet bo o tem spet odločal 12. aprila. Sicer pa odsotnost slovenskega predstavnika na odločanje sveta Evropske centralne banke ne bi imela velikega vpliva, še pristavljata novinarja uglednega britanskega časnika.

Nadalje navajata, da so se razprtije začele februarja, ko državni zbor ni podprl Mitje Gasparija, čeprav je veljal za kandidata, ki bi brez težav vodil centralno banko. Kakor je mogoče ugotoviti na podlagi komentarjev, Gaspari ni dobil podpore sedanje desno-sredinske koalicije, ker je bil finančni minister v vladi pod vodstvom LDS, ki je zdaj v opoziciji. Spor je nato zaostril še predsednik države Janez Drnovšek, ker je zavrnil usklajevanje o kandidatu z vodji parlamentarnih strank, ugotavlja Financial Times.

Sodelovanje na sejah sveta Evropske centralne banke vendarle ni tako zelo postransko, kot ga poskušajo predstaviti nekateri v Sloveniji.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 4 na “Bleščeč prevzem evra zna zasenčiti polomija brez primere”
  1. srdjan kezunović je rekel/rekla:

    “Svet se sestane prihodnji mesec.”

    ni res. svet se sestane naslednji teden, kakor je jasno vsakomur, ki spremlja delo ECB. pojasnilo za v prihodnje: Svet ECB se običajno v frankfurtu (redko drugje) sestane vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, pri čemer je prvi sestanek običajno posvečen odločanju o obrestnih merah.

  2. vojko je rekel/rekla:

    Rahlo nerodno povzeto; najnovejša članica ne bo imela svojega predstavnika na sestanku sveta prihodnji mesec; bom popravil.
    Sicer pa je izvirnik tukaj: http://www.ft.com/cms/s/fdf47c.....10621.html

  3. Emil je rekel/rekla:

    Lahko takole:
    …Nesramen napad na nacionalno integriteto in dobro ime države. Zdrave sile so spet v slogu nacionalnih izdajalcev umazale dobro ime države. …

    Ali pa takole:
    …Če je kdo mislil, da naše mizerije ni nihče opazil se zelo moti…

  4. Anal-itik je rekel/rekla:

    Ze slisim Rupla: “Clanek je narocen od tistih, ki so bili leta 1991 na napacni strani in ki jim gre v nos slovenska zgodba o uspehu. Lastniki Financial Timesa pa naj razmislijo, ce se jim izplaca iti vojno z najmlajso clanico evroobmocja.”

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, nedelja, 5. julij 2009 

Finančna kriza je postavila pod vprašaj prevladujoče stališče, da je skrb za stabilnost cen edini cilj centralne banke. Velike centralne banke, med katerimi je tudi Evropska centralna banka (ECB), so bile v zadnjih letih uspešne pri sledenju temu cilju. Kljub uspešnemu zaviranju inflacije pa niso mogle preprečiti finančne krize. To je razlog za vprašanje, ali skrb za finančno stabilnost ni enako pomemben cilj centralne banke, v svojem prispevku pišeta Paul De Grauwe in Daniel Gros, izvedenca Evropskega centra za politične [...]

darja, petek, 7. avgust 2009 

Da so Američani upravičeno jezni na Wall Street pravi Paul Krugman. Finančna industrija je najprej povzročila gospodarsko krizo, potem jo je država reševala z davkoplačevalskim denarjem. Zdaj, ko je gospodarstvo še globoko v depresiji, si finančniki spet izplačujejo velikanske nagrade. Toda to nista edina greha Wall Streeta. Že pred finančno krizo in reševanjem z davkoplačevalskim denarjem je finančna industrija počela stvari, ki so bile s socialnega vidika nepravične ali celo uničujoče. To počne še zdaj.
Goldman Sachs recimo uporablja superhitre računalnike, [...]

darja, torek, 12. januar 2010 

Bruto zunanji dolg Slovenije je konec oktobra lani po podatkih banke Slovenije znašal 40 milijard evrov. Hrvaški zunanji dolg je konec septembra lani po podatkih hrvaške centralne banke znašal slabih 43 milijard evrov, samo avgusta in septembra se je povečal za 1 milijardo evrov. Zunanji dolg Srbije je po podatkih srbske centralne banke konec novembra lani znašal 22 milijard evrov. Samo te tri države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, so skupaj dolžne več kot 100 milijard evrov.
Dolg nekdanje [...]

vojko, torek, 13. oktober 2009 

Nedvomno je bilo v interesu mnogih, da se posojila za lastniške konsolidacije še naprej valjajo po bančnih bilancah, saj je na tak način manj očitno, kaj vse je z njimi narobe. Kot sem napovedal že decembra 2008, slaba banka ni mogla biti ustanovljena primarno zaradi tega, ker bi njena ustanovitev najprej zahtevala priznanje napak, začenši s tistimi, ki so banke videli kot sredstvo kanaliziranja finančnih sredstev v naše blue chipe.
/…/
Slaba banka pa bi imela za naše elite še eno nezaželeno [...]

darja, četrtek, 27. avgust 2009 

Kljub gospodarski krizi so se minimalne plače v večini evropskih držav povečale. Med 20 od 27 članic EU, ki imajo predpisano minimalno plačo, je ta še vedno najvišja v Luksemburgu (9,73 evra na uro) in Franciji (8,82 evra), z 0,71 evra na uro pa je najnižja v Bolgariji, v svoji novi študiji ugotavlja nemški inštitut Wirtschafts- und Sozialwissenschaftliche Institut (WSI). V Sloveniji po njegovih podatkih minimalna plača od 1. avgusta znaša 3,45 evra na uro, kar jo uvršča na deseto [...]