Zadnjih nekaj tednov smo v Sloveniji priča vedno bolj intenzivni razpravi o pokojninski reformi. Razprava se ni razvnela zaradi domačih ekonomistov, ampak zaradi tega, ker je Evropska unija Slovenijo postavila na vrh držav, ki so zaradi pokojninskega problema resno finančno ogrožene – prikrit javni dolg naj bi dosegal tudi 200 odstotkov BDP.
Ti rezultati so odraz dejstva, da so politiki v preteklosti ponujali preveč, hkrati pa je hitrost staranja v Sloveniji večja kot v večini drugih držav. Zato Slovenija mora nekaj narediti, da bi ta problem ublažila. Na voljo ima običajno več ukrepov: i) znižati pokojnine, ii) podaljšati delovno dobo in ohraniti raven pokojnin.
Prvo možnost smo že poskušali izkoristiti, pa se je vsaj delno izjalovila zaradi politične nesprejemljivosti prenizkih pokojnin. (Kateri politik si sploh upa reči ne 540 tisoč prejemnikom pokojnin?) Torej moramo podaljšati delovno aktivnost. Reforma iz leta 1999 je dala določene učinke, saj je doslej delež pokojnin nazadoval, vendar pa so učinki vidni le pri moških: podaljšanje za 3 leta v obdobju 1996-2004.
Za ženske pa je podaljšanje krajše, kar je presenetljivo. Namesto dolgega komentarja si raje poglejmo sliki starostnih porazdelitev novih prejemnic starostnih pokojnin v obdobju 1997-2004. Kaj je problem? Prvič, država žensk ne kaznuje z zgodnjim upokojevanjem, drugič, ženske se ne odzivajo na spodbude.
Starostna porazdelitev novih prejemnic starostnih pokojnin, 1997-2004
Starostna porazdelitev novih prejemnikov starostnih pokojnin, 1997-2004
Dve ugotovitvi iz kolumne Matjaža Gamsa v zadnjih Financah: ‘Imamo populacijo dveh milijonov posameznikov, ki umrejo v starosti 80 let, imamo milijon žensk, ki rodijo do 40. leta. Ob faktorju rodnosti dva otroka na žensko populacija ostaja stabilna. Ob rodnosti ena po 40 letih umre starejša polovica, mlajšo polovico, ki je prej štela en milijon, nadomesti samo še 500 tisoč, skupno je torej 1,5 milijona ljudi. Čez 80 let populacija pade na 750 tisoč in čez 120 let na 375 tisoč. /…/ Za Slovenijo je izračun preprost – pri dveh milijonih prebivalcev je več kot četrtina upokojencev, torej vsak delavec od svojega osemurnega delavnika nameni dve uri upokojencem. Torej za upokojence namenimo približno toliko sredstev kot za otroke.’
Saso, pokojninska reforma ne bo vec dovolj, kakrsna koli ze bo. Treba je pogledati tudi na stran “ponudbe”, torej na stran spodbud za pridobivanje otrok. S tem se nakako nihce, niti stroka, se manj pa politika, intenzivno ne ukvarja. Zakaj? Preprosto zato, ker so mehanizmi za uspesno demografijo tako odvisni od spreminjanja neformalnih institucij, ki rabijo predvsem veliko casa, da taksni dolgorocni vlozki preprosto niso zanimivi. In, dokler bo prizadevanje za vecjo rodnost v Sloveniji domena zgolj politicnih veroizpovedi, ki so blizu RKC, se kaj konkretnega tudi ne more zgoditi.
Vse se vrača, vse se plača… Kje pa je svet še videl, da so se upokojevale ženske pri petdesetih letih? Moški pri petinpetdesetih? Z dokupom let? Kar se je dogajalo v začetku devetdesetih
Ker se Igor ljubeče posveča Julijani, si bom drznil tukaj citirati iz njegove kolumne v Dnevniku:
‘V Bismarckovih časih, ko se je sistem uvajal, je bila demografska situacija popolnoma drugačna kot danes. Kljub začetnemu darilu, ki so ga dobili upokojenci ob uvedbi sistema, je to povečevalo blaginjo vseh. Takrat bi se vsi mladi prostovoljno “zavarovali” na tak način. Takrat je bila to poteza s pozitivno vsoto. Danes je temu drugače. Če bi imel izbiro, nihče od mladih ne bi izbral tega sistema in bi se raje individualno zavaroval prek klasičnega pokojninskega zavarovanja. To je osnovno dejstvo, ki se vztrajno potiska v ozadje javne diskusije. Izbira svobodno odločiti se za obliko zavarovanja mladim ni dana. Niti jim ni dana možnost postopnega prehoda na sistem, ki bi jim ne zmanjševal blaginje. Obeta se jim ujetost v sistem, ki je ob obstoječih prispevnih stopnjah finančno nevzdržen. Zato se mladim celo obeta, da bodo morali vanj kmalu vplačevati še več, ne da bi jim to njim samim povečalo socialno varnost. Kot kompenzacija jim je ponujena možnost dodatnega zavarovanja, ki se seveda mora financirati iz individualnega varčevanja, v nikakršni meri pa ne zmanjšuje vplačil v obvezni prvi steber. Višja blaginja tekoče upokojenske generacije na račun nižje blaginje prihodnje. Še en dokaz, da smo družba ničelne vsote. Omalovaževanje tega problema s strani vlade jasno kaže, da ji igra z ničelno vsoto ustreza.’
Imenitno povedano, samo uporaba glagola obetati ni posebej umestna. To, kar mlade čaka, jim grozi.
Andrej, na rodnost je težko vplivati. Gledam okrog sebe in vidim mlade in ambiciozne punce. (Le kdo bi
jim zameril?) Otrok si (še) ne želijo zaradi ambicij.
Hkrati pa je težko priti do stanovanj, ker jih imajo
v rokah starejši. Zemljiška politika se mi zdi, navkljub bizarnosti same ideje, še najboljši ukrep za
povečanje rodnosti.
Več bi si obetal od prilivov tujcev. Ampak nas pri tem
preveč ovira nacionalizem. Zakaj ne bi po Balkanu nabirali študentov?
Vlada pa pripravlja neke ukrepe, ki so (pravilno) usmerjeni v dvig starostnih mej za ženske (namesto po
4 mesece naj bi se starostna meja premikala po 6 mesecev. Pa tudi nagrade za podaljševanje zaposlitve naj bi povečali zelo kmalu, morda še pred volitvami..
Dajte no, ukinite vendar že tisti brezvezni “vdovski dodatek” !!!! Pri vseh, ne glede na spol in višino pokojnine. Z njim diskriminirate vse tiste, ki niso doživeli “te časti” in iz nekega razloga pač niso bili posvečeni. Ali so zato manjvredni ??? Tako boste prišparali nekaj denarja, predvsem pa odpravili veliko krivic, predvsem tam, kjer ta dodatek prejemajo tudi osebe, z več kot 1000 euri pokojnine, matere samohranilke pa na primer poleg njih dobesedno životarijo, prav tako delavci, ki so delali 40 let in več. Je to prav ??? Dajte raje ta sredstva tja, od koder jih boste potem lahko porabili za dvig praga najnižje pokojninske osnove, pa boste naredili nekaj dobrega, nekaj pravičnega, nekaj enakopravnega za ve. No, “bivši posvečeni”, zdaj pa le zaženite vik in krik, da imate zato, ker ste nosili tisti obroček in imeli podpisan list papirja, še nekaj dodatnih pravic in prav do konca diskriminirajte samske upokojence. Jaz sem se razvezala, tega dodatka ne prejemam in ga niti nočem, nekateri, ki so velik del svojega življenja igrali farso, bili riti in ostali poročeni vse do vdovstva, pa so zdaj za to še kao dodatno nagrajeni – beri: plačani. Fej in fuj !!!!!! V razmislek pri sprejemanu oz.popravljanju
pokojninske reforme.