Kreditne kartice so za običajnega človeka lahko nevarne. Za preudarnega seveda ne, lahkomiselni pa zlahka padejo na finto. Plastika je pri roki, denarja ni več, ko bo plača, bom že poravnal. Potem spet zmanjka, pa spet poje plastika, dokler na koncu ne zapojejo škarje, s katerimi prerežejo prenosne plastične bankirje v naših denarnicah.
Američani so svetovni prvaki v plačevanju s karticami. Izračunali so, da znaša dolg, ki so si ga Američani nakopali s plastičnim denarjem, več kot 800 milijard dolarjev. Pred dnevi so senatorji zaslišali tipa iz Ohia, ki je s kartico pred petimi leti plačal za 3200 dolarjev blaga in storitev, pa so mu bankirji na ta račun naštepali čez deset tisoč dolarjev dolga, ker je vmes trikrat prekoračil dovoljeni limit. Najprej so mu nabili 4900 dolarjev obresti, dodali trikrat po 500 dolarjev kazni za prekoračene limite, vse skupaj za zabelili še s 1100 dolarji zamudnih obresti.
O pomembnosti drobnega tiska na koncu pogodbe govorijo že gimnazijci, ki jih banke s posebnimi karticami za mlade začno po kapljicah navajati na čudoviti plastični svet. Res so vse pametnejši in bolj informirani, a na koncu se jih še vedno dovolj ujame v nastavljeno zanko prekoračenega limita in plačevanja visokih obresti.
To še zdaleč niso edine pasti, ki prežijo ponosne lastnike kreditnih in drugih kartic. Zlorabe, ki jih razvoj sodobne tehnologije le še spodbuja, so zdaj že tako sofisticirane, da človek svoje plastike res ne sme izpustiti izpred oči niti za nekaj sekund. Če ne verjamete, kako zlahka gre, vam bo tale filmček odprl oči. Tudi če ne razumete angleško.
