Več kot petina Slovencev bere spletne časopise

Slovenija dobro napreduje pri ponudbi svetovnega spleta za gospodinjstva in podjetja, vendar še na nekaterih področjih še zaostaja za povprečjem EU, ugotavlja evropska komisija. Nad povprečjem EU je recimo delež podjetij, ki imajo širokopasovno spletno povezavo. V EU25 jih je 74,5 odstotka, v Sloveniji pa 74,9 odstotka, kar je 13. mesto med vsemi članicami. Večji od evropskega povprečja je v Sloveniji delež državljanov, ki svetovni splet uporabljajo za igranje presnemavanje iger in glasbe. V Sloveniji to počne 21 odstotkov prebivalcev (14 mesto), v EU 18,2 odstotka.

Evropsko povprečje Slovenci presegajo pri poslušanju radia in gledanje televizije prek spleta. V Sloveniji to počne 14,7 odstotka ljudi (12. mesto), v EU25 pa 11,8 odstotka. Leta 2004 je poslušalo radio in gledalo televizijo na tak način v Sloveniji 6,4 odstotka ljudi, leta 2005 pa 10,5 odstotka. Spletne izdaje časopisov in revij v Sloveniji zdaj prebira 23,8 odstotka ljudi (14. mesto), v EU25 pa 19 odstotkov. Leta 2004 je tiskane medije prek spleta bralo 16,4 odstotka Slovencev, leta 2005 pa 20 odstotkov.

Več ljudi kot v povprečju v EU ima v Sloveniji v službi dostop do spleta, v Sloveniji 28,3 odstotka (10. mesto), v EU25 pa 23,1 odstotka. Nad evropskim povprečjem (11. mesto) je ta delež tudi v izobraževalnih ustanovah (v Sloveniji 9,9 odstotka, v EU25 pa 8 odstotkov). Slovenija presega evropsko povprečje prav tako pri deležu šol, ki so priključene na širokopasovno omrežje (9. mesto). V EU25 je takšnih šol 67 odstotkov, v Sloveniji pa 85 odstotkov. 

Pod povprečjem EU25 je delež prebivalcev, ki imajo širokopasovni priključek na splet(16. mesto). V EU25 jih je 14,9 odstotka, v Sloveniji 11,5 odstotka. Če upoštevamo samo gospodinjstva, ki imajo internetni priključek, jih ima v EU širokopasovni priključek 62 odstotkov, v Sloveniji pa 61,7 odstotka (16. mesto).

V EU25 redno uporablja splet 46,7 odstotka prebivalcev, v Sloveniji pa 46,6 odstotka (13. mesto). Prek elektronske pošte v EU25 komunicira 43,8 odstotka prebivalcev, v Sloveniji pa 41,7 odstotka (14. mesto). Informacije o izdelkih in storitvah prek spleta v Sloveniji zbira 41,8 odstotka ljudi (14. mesto), v EU25 pa 42,9 odstotka. Bančne posle prek spleta opravlja 22 odstotkov državljanov EU in 16,1 odstotka Slovencev (16. mesto). Doma ima internetni priključek 42,6 odstotka ljudi v EU25 in 40,8 odstotka ljudi v Sloveniji (13. mesto). V EU imajo šole na 100 učencev 9,9 računalnika, v Sloveniji pa 7,5, kar zadostuje za 19. mesto med članicami Unije. V EU25 na leto v razredu uporablja računalnik 74,3 odstotka učiteljev, v Sloveniji 67,6 odstotka (20. mesto).

V trgovini podjetja prek spleta ustvarijo v Sloveniji 9,2 odstotka prometa (10. mesto), v EU25 pa 11,7 odstotka. Naročila prek spleta v EU dobiva 13,9 odstotka podjetij, v Sloveniji 11,6 odstotka (15. mesto), prek interneta v EU svoje izdelke in storitve prodaja 37,9 odstotka podjetij, v Sloveniji 22,4 odstotka (17. mesto).

Evropska komisija še ugotavlja, da je ponudba javnih storitev prek interneta v Sloveniji večja od povprečja EU, posebej dobra je ponudba storitev za državljane. Ljudje te storitve tudi v primerjavi s povprečjem v EU nadpovprečno uporabljajo. V Sloveniji imajo državljani prek interneta na voljo 58 odstotkov javnih storitev, v EU25 pa le 36,8 odstotka. Podjetja imajo tovrstnih storitev na voljo 75 odstotkov v Sloveniji in 67,8 odstotka v povprečju v EU.

Usposobljenost ljudi za delo z računalnikom je v Sloveniji rahlo nad evropskim povprečjem, v Sloveniji 19 odstotkov, v EU25 v povprečju 18,5 odstotka. Med zaposlenimi v Sloveniji je 3,2 odstotka specialistov za informacijsko tehnologijo, v EU25 pa 3,1 odstotka.

Evropska komisija je na splošno z razširjenostjo in uporabo interneta v Sloveniji zadovoljna.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Več kot petina Slovencev bere spletne časopise”
  1. Lucija07 je rekel/rekla:

    A veš, da nisem vedela, kakšne veze bi lahko imela uporaba interneta in…, da ne rečem, da mora biti tudi Evropska komisija s tem zadovoljna.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 18. junij 2009 

Politiki in visoki uradniki v EU nas prepričujejo, da je naša prihodnost družba znanja, da je izobraževanje eden od ključev za izhod iz sedanje krize. Ključno vlogo pri tem imajo učitelji. Toda trije od štirih za trud, da bi učence čim več naučili, ne dobijo nikakršne nagrade, je pokazala študija OECD TALIS, v katero je vključena tudi Slovenija. Michael Davidson iz direktorata za izobraževanje na OECD, ki je predstavil rezultate študije, je pojasnil, da nagrada ne pomeni le plače, ampak [...]

darja, ponedeljek, 5. oktober 2009 

Patrick Peterson ima močne nasprotnike. Imenujejo se “hobotnice”, “vihar” ali “srizbi”. Na spletu prežijo kot vražji pajki, za seboj imajo virtualno armado pasivnih pomočnikov, ki so pripravljeni vsak trenutek udariti. Čim pride signal, da je treba napasti, ti tako imenovani “botneti”v milisekundah preplavijo splet s spami. Informacije švigajo skozi omrežja po svetu in se združijo v mogočen tok, ki udari na zaščitne stene mrežne skupnosti. Vsak dan jih je 160 milijard. Peterson je tisti, ki naj bi poskrbel, da ta [...]

darja, ponedeljek, 7. december 2009 

Nekateri založniki in svetovalci rešitev sedanje medijske krize vidijo v zamenjavi dragih novinarjev s stroji in avtomatskimi generatorji besedil, piše nemški tednik Zeit. Eden izmed njih je prvi mož internetne družbe AOL Tim Armstrong, kjer so pred kratkim odpustili  2500 novinarjev. Namesto njih bo računalnik na podlagi ključnih besed po spletu iskal in zbiral novice, ki jih bodo novinarji nato dodelali oziroma dopolnili. Ali bodo za svoj članek dobili plačano in koliko, bo odvisno od tega, koliko uporabnikov ga bo [...]

darja, ponedeljek, 21. september 2009 

Velike pomisleke zaradi zaščite avtorskih pravic in omejevanja konkurence ima pravosodno ministrstvo ZDA o Googlovem predlogu o dogitalizaciji knjig, zaradi tega je pristojno sodišče pozvalo, naj ga zavrne, piše Netzeitung. Ministrstvo digitalizacije knjig načeloma ne zavrača – saj bi mnogim bralcem omogočila dostop do knjig, do katerih zdaj ne morejo priti -, zato je predlagalo, naj Google in drugi vpleteni v dogovor razloge za njegove pomisleke čim prej odpravijo. Google je v skupnem sporočilu z združenjem avtorjev sporočil, da pomisleke [...]

darja, ponedeljek, 8. junij 2009 

Kjer so klasični mediji pod pritiski in vplivi, si svoboda najde pot prek spleta. To se dogaja v državah Južne Amerike, kjer to potrjujejo primeri, kot je uspešna informativna stran Lavaca, ugotavlja Spiegel.
Latinska Amerika je znana po tem, da časopise, radijske in TV postaje obvladuje peščica družb, vlade pa se brez zadržkov vmešavajo v uredniško politiko. Raziskovalno novinarstvo zato za novinarje takoj postane življenjsko nevaren posel in je zaradi tega zgolj izjema. Internet je zdaj omogočil korenite spremembe. O tem [...]