Zgodba mračnega o informativnem pogovoru na policijski postaji zaradi komentarja na članek bo, imam občutek, zdaj-zdaj dobila tukajšnje protagoniste, zato si bom dovolil nekaj več navajanja.
Riječ je bila o jednom komentaru ostavljenom prije nekoliko mjeseci kojeg nisam izbrisao. /…/ Razlog zbog kojeg sam bio malo zadržan je taj što je u osnovi, policija od mene tražila podatak kojeg po gornjem članku zakona imaju pravo tražiti od pravne osobe koja pruža telekomunikacijske poslove, a ja definitivno ne odgovaram tom opisu (daleko od toga), no daleko najviše ih je zbunilo to što sam tražio pismeni zahtjev u kojem piše tko traži što i temeljem kojeg stavka zakona. Naime, ekipa kaže kako dopise pišu pravnim osobama a ne i fizičkim jer gdje bi stigli kada bi se svakom građanu morali obratiti pismenim putem. Ja sam inzistirao na tome pa je nastao omanji mexican standoff. Policija je na kraju producirala zahtjev, a ja podatak pa sam tako pušten (nije da sam bio zatočen – daleko od toga, ali očigledno je bilo da je interes da se do podatka dođe priličan).
Smiselno enako določbo kot hrvaški zakon o kazenskem postopku v 177. členu ima slovenski ZKP v drugem odstavku 148. člena, vendar telekomunikacijskih storitev in naslovov izrecno v njem ne omenja. To določa v 149b. členu.
Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da mu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena.
Tudi slovenski ZKP, podobno kot hrvaški, določa, da mora biti zahteva operaterju pisna.
Kaj bi torej kazalo storiti imetniku/avtorju bloga, fizični osebi, če bi slovenska policija od njega zahtevala podobne podatke kot od mračnega? Hm, najprej bi, prosto po Marxu (Grouchu) dejal, da odvetnik ne more škodovati, če že koristi ne bo od njega. Je pa možno tudi brez odvetnika vedno in vselej vljudno vztrajati pri pisnem zahtevku, protokoliranju vseh pomislekov in ugovorov na postopek, predvsem pomisleku, da po zakonu imetnik/avtor bloga ni dolžan dajati tovrstnih podatkov, da bi nemara (to nevarnost bi kazalo v luči veljavne zakonodaje še podrobneje preveriti) z dajanjem podatkov sam sebe spravil na drugo stran zakona …
Nisem pravni svetovalec ali odvetnik, zato prejšnji odstavek niso nasveti, za katere bi mi bilo mogoče naprtiti odgovornost. Lahko pa jo mirno prevzamem za naslednje stališče. Vedno in vselej je treba razmisliti o vsaki zapisani besedi (v članku in/ali komentarju) in o uredniški politiki. Svoboda komentiranja pozna isto omejitev kot vse druge svobode – svobodo drugega. Moderiranje komentarjev, programsko in/ali ročno, ni omejevanje svobode govora, ampak uredniška politika, za katero je vsak imetnik/avtor bloga pristojen sam.
Hvala za “ozaveščanje”.
Bom odslej bolj pozorna na to, kje bom kaj napisala.