Pred slabimi devetimi leti smo poslušali, da je treba slovenske elektrarne združiti, če hočejo biti konkurenčne in preživeti na skupnem evropskem trgu. In nastal je holding Slovenske elektrarne (HSE). Kakšnih izčrpnih analiz, zakaj je bilo to dobro, prejšnja vlada, ki ga je poleti 1999 ustanovila, ni dala na mizo.
Preden so holding ustanovili, so se lobiji spopadli za njegov sedež. Takratni okoljski minister Janez Kopač, ki je bil pristojen za energetiko, je zagovarjal Ljubljano, češ, da bo imel na HSE veliko opravkov. Štajerski lobi je navijal za Maribor. Končalo se je tako, da so podjetju sedež dodelili v Ljubljani, tretji član poslovodstva pa je dobil pisarno tudi v Mariboru.
Sedanja vlada vidi prihodnost slovenskih elektrarn v razdruževanju in govori o energetskih stebrih. Do zdaj je ustanovila dva. Na čelu prvega je HSE, ki mu je dodelila Dravske elektrarne, TE Šoštanj skupaj s premogovnikom Velenje, Soške elektrarne in TE Trbovlje. Drugi steber se je odločila oblikovati okrog podjetja Gen Energija, ki je lastnik slovenske polovice JE Krško, v tem stebru sta še Savske elektrarne in TE Brestanica (obe podjetji je prejšnja vlada dodelila HSE). Kar je prejšnja vlada združila, je sedanja vlada torej delno spet razdružila.
Kakor berem v Dnevniku, razdruževanje še ni končano. Štajerski poslanci SDS menda od gospodarskega ministra Vizjaka zahtevajo še ustanovitev tretjega stebra. Oblikovali bi ga okrog Dravskih elektrarn, vključili še Elektro Maribor kot distribucijsko podjetje in plinsko elektrarno v Kidričevem, ki je še na papirju in v bistvu ni znano, kdaj bo dograjena, če sploh bo.
Ob teh razdruževanjih je treba spomniti, da namerava vlada letos začeti in prihodnje leto končati privatizacijo HSE. Če mu bo odvzela še Dravske elektrarne, je vprašanje, pod kakšnimi pogoji ga bo lahko prodala. Vse elektrarne, ki bodo ostale v HSE, so potrebne prenove in potrebujejo velika vlaganja. Vprašljiva utegne postati tudi prihodnost Premogovnika Velenje. Če bodo indonezijski premog vozili do Trbovelj, zakaj ga ne bi še do Šoštanja. Za predelavo na plin je treba še dograditi plinovod. Tuji lastnik bo prišel po dobiček, ne kot sanator.
Nekaj imata prejšnja in sedanja oblast pri poseganju v elektroenergetski sektor vendarle skupnega. Oboji na veliko hodijo po tujini in iščejo strateške partnerje. Predstavniki prejšnje vlade so med drugim obredli Španijo, Irsko in Skandinavijo, sedanji hodijo očitno večinoma v Nemčijo, ni pa rečeno, da se ne bodo podali še kam drugam.
Ljudje, ki že dolgo delajo v elektrogospodarstvu, vedo povedati, da oblast podjetja v tem sektorju brez prepričljivih razlogov že 50 let združuje in razdružuje. Te spremembe imajo pomembnega skupnega imenovalca. Za denar gre, veliko denarja.
Eden od vplivnih mož v sektorju je dejal, da je denar v tem sektorju kot kepa masti, ki si jo podajajo kot žogo. Nihče nič ne vzame, vsi pa imajo mastne roke.
Nihče nič ne vzame, vsi pa imajo mastne roke.
Joj, kako se moram strinjati…