Državni holding Slovenske elektrarne (HSE) se je odločil prodati delnice, ki jih je imel v Novi ljubljanski banki zaradi likvidnostnih težav, je generalni direktor Jože Zagožen povedal Dnevniku.
“Spomnimo, da je Vizjak, ki je tudi predsednik nadzornega sveta HSE, za včerajšnji Dnevnik ocenil, da je bila prodaja holdingove naložbe v NLB nepotrebna in nepremišljena, saj je NLB za Slovenijo strateškega pomena. Poudaril je tudi, da je bil o prodaji obveščen naknadno. Jože Zagožen na to odgovarja, da je imel kot generalni direktor za omenjeno transakcijo vsa pooblastila in da formalno ne potrebujejo soglasja vlade. Za prodajo se je HSE odločil zaradi likvidnostnih težav in po njegovih informacijah tako visoka cena za delnico NLB na trgu še ni bila dosežena.”
Ta izjava mi je padla v oči predvsem zato, ker je isti Zagožen pred dobrima dvema mesecema na prednovoletnem srečanju novinarjem napovedal, da je krovna družba HSE v letu 2006 ustvarila osem milijard tolarjev čistega dobička, kar jo skupaj s skupino uvršča v sam vrh slovenskih podjetij po dobičkonosnosti. Dejal je tudi, da je skupina HSE v letu 2006 ustvarila za 186 milijard tolarjev prihodkov od podaje, za leto 2007 pa jih načrtuje za približno milijardo evrov. V primerjavi z lanskim letom namerava torej prihodke povečati za dobro petino.
Res je, da je eno tekoče poslovanje, drugo pa končni poslovni izid, vendar likvidnostnih težav HSE kljub temu ne bi smel imeti. S širitvijo doma in v tujini je šele začel, nič pomembnega ni kupil, glavne investicije ga še čakajo. Glavni proizvajalec električne energije v državi zaradi obrobnih investicij res ne bi smel zabresti v likvidnostne težave ali pa gre le za vračanje v stare čase, ko so vodilni z računovodskimi izgubami izsiljevali podražitve električne energije, razna ugodna posojila od države, odpise dolgov in podobno.
Letošnje leto je za HSE še posebej občutljivo, saj vlada napoveduje njegovo privatizacijo. Julija lani, ko je vlada sprejela »strateške usmeritve pri privatizaciji slovenske elektroenergetike« je gospodarski minister Andrej Vizjak napovedal, da bodo vsi postopki za privatizacijo stekli letos, ko bo HSE mogoče tudi uvrstiti na borzo, ključnega investitorja pa bo vlada izbrala v letu 2008.
V preteklosti je HSE odlično služil s prodajo električne energije iz JE Krško v Italijo, kjer je električna energija najdražja v Evropi. Zdaj to energijo na podlagi odločitve vlade prodaja v Italijo Istrabenz in seveda pobira tudi dobičke. HSE pa je zdaj celo prisiljen elektriko iz Italije uvažati, kot je pred nedavnim priznal Jože Zagožen.
Zame kot porabnico električne energije je najbolj sporno, da zasebni Istrabenz najprej elektriko iz JE Krško proda v Italijo, pobere dobiček, državni HSE pa potem to elektriko od Italijanov po občutno višji ceni kupuje nazaj. Vsaj del likvidnostnih težav državnega holdinga ima torej korenine v žepih zasebnega Istrabenza.
...
Obrobne investicije? Za TE v Bolgariji bodo le v prvi fazi odsteli 85 milijonov evrov, kar je vsota skoraj treh lanskih dobickov HSE.. nekaj bodo sicer dobili nazaj s premogom, vendar bo to slo le v zepe Zagozna &co., ne pa tudi v HSE..
kar se tice NEK-a; Bavcar za zdaj izvaza “le” 40 odstotkov elektrike od tam, 60 posto pa se vedno HSE…tako bo do leta 2009; HSE pa elektriko uvaza tudi zato, ker so na Balkanu zmanjsali zmogljivosti, zato se je elektrika podrazila
Tale z likvidnostnimi težavami je tudi mene rahlo zmedla in sem jo nekako pripisal temu, da JZ pač ne ve, kot običajno, kaj govori. A po drugi strani JZ pravzaprav običajno ne ve, kaj govori v tem smislu, da ne zna povedati premalo; što na umu, to na drumu.
Če je torej JZ, ne da bi vedel, da s tem ne bo utemeljeval le svojega ravnanja, spet govori resnico, potem zna tvoja razlaga likvidnostnih težav kar držati.
Pri čemer bi te seveda vendarle malo dopolnil: IB ni zasebno podjetje, ampak še kako državno. Spet, morda ni državno po tem, kdo je njegov neposredni večinski lastnik in pobira levji delež dividend, ampak po tem, kdo ga obvladuje. Kar poglej si njegov nadzorni svet; v njem so Janko Kosmina, predsednik, Tomaž Toplak, namestnik predsednika, mag. Božo Predalič, Anton Turnšek, Bojan Korsika in Damjan Mihevc.
Nazaj k JZ, ki pravi, da tako visoka cena za delnico NLB še ni bila dosežena. Velja si jo zapomniti: 191 evrov. JZ pravi, dosežena na trgu: tukaj si velja zapomniti, da obstaja trg z delnicami NLB.
In za konec: NLB ima zunaj nekaj manj kot 7,7 mio delnic, JZ jih je prodal okrog 60.000 x 191 evrov = dobrih 11 mio evrov. Lep denar za reševanje likvidnostnih težav, upam, da sem prav računal, preveriti je mogoče s pomočjo letnega poročila NLB na spletni strani banke. Knjigovodska vrednost po poročilu 2005 je bila okrog 70 evrov, JZ je dosegel nekako 2,7-kratnik.
Dnevnik, btw, se mi zdi, nikoli ne bo velik časopis, preveč površinski so, ne umeščajo stvari v kontekst, pod 0,77 odstotka NLB si večina bralcev ne more predstavljati ničesar.
Kakor berem, HSE bolgarske elektrarne še ni kupil, zaradi tega nakupa (še) ne more imeti likvidnostnih težav.
Obrobne investicije: glede na investicije, ki jih ima napisane v strateškem načrtu, so spodnja Sava, HE Avče, prenova Zlatoličja obrobne investicije.
Holding dela dobiček s prodajo elektrike v Italijo in 40 odstotkov manjša prodaja se kar krepko pozna. Hkrati pa ima večje stroške z nakupom nadomestne elektrike, ker so Bolgari pač morali zaradi varnostnih razlogov zapreti svoje jedrske bloke. Gradi še elektrarne na Spodnji Savi, to so spet izdatki.
Zanimivo, kdo sedi v nadzornem svetu Istrabenza. Pravi ljudje, da to na videz zasebno podjetje lahko vladi asistira pri pomembnih prevzemih. In 40 odstotkov elektrike iz Krškega je kar lepa nagrada.
Zgodba z NLB bo nedvomno še tudi zanimiva.
spet ste razkrili več, kot celo slovensko časopisje celi ta teden skupaj…
Se strinjam, Emil, novice iz prve roke
Ni je se kupil, ampak bo moral zelo kmalu nakazati kupnino; definitivno pa v 07.. prav zato je JZ cakal s prodajo delnic – da jih lahko stlaci kot prihodek iz drugih financnih virov v letosnje leto; ne pozabiti: v planu za 07 je se TE Ugljevik, po odhodu Rusov pa se baje odpira moznost v Plevlji; kje bo JZ dobil ta denar ne vem, po moje pa bo najmanj pri dveh projektih zraven potegnil RWE, ki bo za to iztril pomemben delez v holdingu. Spodnjo Savo bo itak kmalu prevzela Gen Energija..
Mislim pa, da je IB po Potezinem nakupu Maksime ze zasebno podjetje..
Pri NLB me pa preseneca, da delez ni zanimal npr. KBC ali kaksnega slov. investitorja, o katerih se toliko govori. Je vse skupaj le megla, ker Gantar, Valant et co. pravzaprav nimajo denarja za naso najvecjo banko? Ce bi zeleli 34-odstotni delez KBC po ceni od JZ, bi morali zbrati cca. 80.000 (1 odstotek delnic) X 34 x 191 = 519,5 milijona evrov; torej 124 milijard tolarjev -to je recimo dvakratnik trzne dokapitalizacije Istrabenza…
pardon, trzne KAPITALIZACIJE
Ob takšnih napovedih je res na mestu vprašanje, kje bo HSE dobil denar, še posebej če ima že zdaj težave z likvidnostjo. Takšno podjetje tudi na trgu kapitala nima možnosti dobiti ugodnih posojil, razen, če računa na državna poroštva. Vsaj po besedah gospodarskega ministra Vizjaka državna poroštva za HSE niso predvidena. Če bodo projekti z RWE uresničeni bo pa privatizacijski postopek farsa, saj bo HSE že vnaprej prodan RWE.
NLB: KBC ima težave, da bi za sedanji delež dobil primernega kupca, zato mu kakršen koli dodatni nakup ne pride na misel. To tudi ne poskuša, če so vrata zaprta, jih na silo ne odpira, je pred nekaj dnevi rekel predsednik uprave KBC.
Finančni minister Bajuk je za Dnevnik izjavil, da bo kmalu pripravil predlog za konzorcij domačih lastnikov, ki naj bi odkupil državni delež v NLB.
Istrabenz: misliš zasebno podjetje Igorja Bavčarja?
Še to, predsednik uprave skupine KBC Andre Bergen je pred tednom dni 34-odstotni delež KBC v NLB ocenil na 600 ali 700 milijonov evrov.