Ko berem, da bo Slovenija leta 2012 gostila evropsko prestolnico kulture, mi ne izginejo izpred oči poročila o težavah, v katere utegnejo letos zaiti nekatere najbolj značilne kulturne ustanove v slovenski prestolnici. Denar jim neposredno sicer jemlje ljubljanski župan, kar utemeljuje z zmanjšanjem zneska, ki ga bo dobil od države, a kljub temu bi pričakovala, da bi se oglasil vsaj minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je v vladi neposredno odgovoren za kulturo. Drugod bi sicer takšnim ustanovam takoj stopil v bran sam predsednik vlade.
Pričakovala bi, da bi minister za kulturo vsaj rekel, da takšnih dragocenosti, kot sta KUD France Prešeren in Šentjakobsko gledališče, niti pod razno ne bo dovolil zapreti. Pričakovala bi, da ju hoče skupaj s predsednikom vlade v vsakem primeru pokazati uglednim gostom, ki bodo pred in predsedovanjem Slovenije EU obiskali Ljubljano. Šentjakobsko gledališče jim hoče pokazati, ker je to najstarejše neprofesionalno gledališče v Evropi. KUD France Prešeren pa kot znamenitost mesta, ki deluje že 88 let, kar je tudi redkost. To sta le dve najbolj značilni kulturni ustanovi v mestu, ki jima grozijo težave, če iz mestnega proračuna ne bosta dobili pričakovanega denarja.
Nekaj denarja te ustanove sicer že dobijo od države, vendar morebitno zaprtje ni samo problem ljubljanskega župana. Financiranje takšnih ustanov nikoli ne sme biti vprašljivo. Če je nuja, mora priskočiti na pomoč država, saj so tudi del nacionalne identitete. Imata jim samo Ljubljana in Slovenija, nihče drug.
Pri vseh obljubljenih megaprojektih in vseh hvalah, da nam še nikoli ni bilo bolje, ne verjamem, da res ni mogoče najti tistih nekaj deset ali sto tisoč evrov, da bi takšne dragocene kulturne ustanove še naprej bile značilnost prestolnice Slovenije in del slovenske nacionalne identitete. Prav po takšnih posebnostih lahko postanemo prepoznavni v svetu. Takšne za mesto in narod edinstvene ustanove in društva v tujini negujejo in podpirajo, jih promovirajo, s ponosom pokažejo, nikakor pa jim ne odtegujejo denarja. Ne le zaradi omenjenih ‘višjih interesov’, pač pa tudi zato, ker z razvojem kulturnega turizma vse večji del vloženih sredstev tudi vračajo. O vsem tem se da veliko uporabnega izvedeti že po štirih urah vožnje z avtomobilom, na Dunaju ali v Salzburgu.
Z zapiranjem takšnih ustanov, kot sta Šentjakobsko gledališče in KUD France Prešeren, bo evropska prestolnica kulture, ne glede na to, katero slovensko mesto jo bo gostilo, bolj norčevanje kot promocija.
A Sentjakob res zapirajo!?
Žalostna sem, ko vidim, kako mačehovski je odnos države do kulture. Kot bodoči (če kdaj diplomiram?) kulturolog še toliko bolj pronicljivo opazujem dogajanje okoli mene…
Kultura smo v prvi vrsti ljudje. In ljudje si namesto širjenja t.i. duhovnega obzorja, ki nas mimogrede bogati in radosti, raje širimo in kopičimo materialne dobrine… Zakaj?
In država, kot da parira temu popolnoma “zamerikaniziranemu” načinu življenja, bo zaprla ustanove, kot praviš. Z levo roko, ker ne prinašajo dobička, verjetno…
In moje mesto je kandidat za evropsko prestolnico kulture 2012. Prav te dni poteka v mestu ob Savinji prireditev, poimenovana Teden kulture… In če ti povem, da nihče od mojih znancev, prav si prebrala – NIHČE ne ve za to prireditev, ti menda podatek kaj pove. Sem tako zelo žalostna, res…
Anal-itik, v enem od prispevkov na TV so med drugim povedali, da bodo morali to Sentjakobsko geldalisce zapreti, ce od mesta ne dobijo denarja.
Lucija, se strinjam res je zalostno, da za prireditve ob tednu kulture, ki so gotovo zanimive, nihce ne ve, vsi pa vedo, kje po akcijskih cenah prodajajo nekaj, kar vsi itak ze imajo doma.