Razviti robote, ki se čustveno odzivajo na ljudi, je cilj evropskega projekta, ki ga vodijo britanski znanstveniki, poroča BBC. Razviti hočejo robote, ki se bodo učili od ljudi, se nanje odzivali socialno in čustveno primerno, pojasnjuje dr. Lola Canamero. Roboti se bodo učili na podlagi odzivov, ki jih bodo dobili od ljudi, kaj pomeni kak dotik in čustveni odziv. Učili se bodo na podlagi prijaznih besed, lepega obnašanja ljudi, kdaj in kako človek pomaga robotu, ko se mu kaj zaplete. Znanstveniki hočejo robote naučiti, da bodo ugotovili, kdaj je človek jezen, ker so mu naredili nekaj narobe, kdaj se dolgočasi in ga morajo potolažiti, skušati razveseliti. Robote bodo učili enako kot otroka, ki se v času odraščanja nauči pomagati ljudem v vsakdanjem življenju.
Eden od partnerjev v projektu za razvoj robotov, ki bodo pomagali ljudem, je tudi Tehniška visoka šola v Lausanni, kjer 35 znanstvenikov v okviru drugega projekta sestavlja umetne možgane. Kot je pred kratkim poročal nemški tednik der Spiegel, celico po celico sestavljajo na podlagi vzorca možganov od podgane. Pričakujejo, da bodo tako dobili prve odgovore na vprašanje, kako nastaja zavest. Umetni možgani, ki so jih do zdaj sestavili, imajo približno 10 tisoč računalniških čipov, ki se obnašajo kot prave možganske celice, prihodnje leto jih nameravajo imeti že 100 milijonov, ker bi radi imeli sestavljene celotne podganje možgane. Zdaj imajo namreč umetno sestavljen le del možganske skorje od mladih podgan.
Poimenovali so jih Blue Brain. To počnejo na enem najmočnejših računalnikov na svetu, ki mu bo kmalu spet zmanjkalo zmogljivosti. Končni cilj je seveda sestaviti človeške možgane, ki imajo 100 milijard celic. Pri sedanji tehniki bi za to potrebovali računalnike, ki bi pokrili več nogometnih igrišč, za elektriko pa bi morali plačati na leto tri milijarde dolarjev, je za Spiegel povedal glavni raziskovalec Henry Markram. Ampak tehnika naglo napreduje, zato do leta 2015 že pričakuje tako zmogljive čipe, da bi bil račun za elektriko sprejemljiv.
Glavni cilj tega projekta je ugotoviti, kaj se recimo zgodi, če so določeni tipi možganskih celic, za katere nihče sploh ne ve, čemu služijo, poškodovani, koliko celic je treba odklopiti, da možgani prenehajo delovati. Nekaj podobnega se namreč dogaja v možganih epileptikov in bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.
Henry Markram meni, da bodo znanstveniki v prihodnosti umetne možgane, ki jih sestavljajo, najbrž lahko celo »oživili«. Tehnično jih ne bo problem priključiti na robota.
Kakor koli, to bo še zmeraj samo stroj.
...
Res je, še vedno bo to samo stroj. A ljudje danes (nekateri vsekakor) že delujejo kot stroji… Katastrofa: Kam je izginila človečnost? Oziroma: Kaj sploh je človečnost v 21. stoletju?
Twendy-One Has Man-Crushing Arms But a Featherlight Touch
Five feet tall, weighing in at 245 pounds, Twendy-One is all sensors and cybernetic muscle. Mechanical engineers at Waseda University in Japan developed the talking humanoid helper robot to be capable of lifting a handicapped person out of bed, but also handling a piece of toast or a straw without flattening them. The task took seven years, millions of dollars and, incidentally, 241 pressure sensors on each silicon (silicone?) hand. Twendy was named after his older sister Wendy, but unlike her he will likely hit the market by 2015, for $200,000 a piece.
http://gizmodo.com/gadgets/robots/twendy one-has-man crushing-arms-but-a-featherlight-touch-327146.php