Učenci osnovnih šol v prihodnjem šolskem letu v spričevalih ne bodo več imeli vpisano, s kakšnim uspehom so izdelali razred, predlagajo na ministrstvu za šolstvo. Kakor je pojasnil minister Milan Zver, bodo enako kot v večini evropskih držav lahko povedali le, da so najboljši recimo pri matematiki. Ukinitev splošnega uspeha na ministrstvu po njegovih besedah predlagajo tudi zaradi tega, ker starši vse bolj pritiskajo na učitelje, zato je v zadnjih letih zelo naraslo število odličnjakov. Učitelji se po ministrovih besedah s to spremembo strinjajo.
Zdaj, ko smo navajeni, da učenec konča šolsko leto s splošnim uspehom, nam to nekaj pomeni in zato učenca vprašamo, s kakšnim uspehom je izdelal razred. Če ga bodo ukinili, se bodo starši in učenci na to verjetno kaj hitro navadili, tako kot so se denimo navadili na opisne ocene. Da bi zaradi tega starši manj pritiskali na učitelje, se po mojem mnenju ne bo zgodilo. Tisti, ki se bodo hoteli hvaliti, da ima njihov otrok same petice, bodo enako kot zdaj pritiskali na otroka, na koncu pa še na posamezne učitelje, češ da si njihov otrok nedvomno zasluži petico oziroma mu samo ena petica manjka za vpis na želeno gimnazijo. Na udaru bodo tudi učitelji istih predmetov kot zdaj, saj se ve, kateri predmeti so najbolj pomembni za vpis na želeno gimnazijo.
Učenci zaradi te novosti ne bodo bolj razbremenjeni, še zmeraj bomo imeli “piflarje oziroma bolj piflarke” s samimi peticami pa tudi cvekarje, ki bodo skozi šivankino uho lezli iz razreda v razred. Še zmeraj bodo učenci, ki bodo z ocenami, ki zadoščajo za sedanji dober uspeh, uspešneje izdelovali letnike v gimnaziji, kot marsikateri sedanji odličnjak (odličnjakinja) s samimi peticami.
Minister Zver bi rad čim prej v zadnjih dveh letih osnovne šole uvedel tudi drugi tuji jezik. Načelno je ta predlog dober, predvsem za učence, ki jim starši ne zmorejo plačati tečaja in jezika se človek najlažje nauči v otroštvu. Poznam pa tudi nekaj otrok, ki so se recimo učili nemščine, ker so se morali, a so jo takoj, ko so končali s poukom pozabili. Pa niso bili slabi učenci, nekateri so bili celo med najboljšimi v razredu. Imajo pač raje matematiko kot jezike. Takšnim učencem bi bolj koristilo, če bi drugi tuji jezik ostal eden od izbirnih predmetov. Osnovne šole, predvsem manjše in na podeželju, bodo tudi težko ponudile izbiro med nemščino, španščino, francoščino in morda celo ruščino. Minister je govoril le o drugem jeziku.
Pobudniki pa so menda odstopili od predloga, da bi izbirni predmet postal tudi verouk. Ugotovili so, da cerkev za to nima ne prostorov ne ustreznega kadra. Bo pa lahko ustanovila svoje zasebne šole. Koliko denarja bo ministrstvo namenila za šole, ki jih bodo ustanovili zasebniki, minister še ni mogel povedati.
Novosti je še precej, minister Zver je pred dokončnim odločanjem obljubil javno razpravo. Upam, da bo prisluhnil, kaj mu imajo tisti, ki v razredu delajo z otroki, in tudi otroci sami skupaj s starši za povedati. Če hoče v tej razpravi samo formalno potrditev svojih predlogov, potem naj gre kar takoj v državni zbor. Tam potrjujejo zakone.
...
Na račun izobraževanja so se, se in se še bodo pisali doktorati znanosti. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so otroci, ki danes končujejo osnovno šolo ve veliki meri ozkousmerjeni in ne premorejo neke splošne razgledanosti… Se spominjam časov, ko mi je sin končeval osnovno šolo in je takratni šolski minister Vencelj “uvedel” malo maturo in točke. Smo protestirali, se hudovali starši, a brezuspešno… Gaber je naredil nekaj pametnih, po drugi strani pa spet brezveznih “rešitev”. Logika, da mora tudi Zver pustiti neke svoje sledi na tem področju. Oprosti, padlo mi je na pamet, izven konteksta – saj zveri vedno puščajo neke sledi?
Bom pa rekla takole: Hvala Bogu, da imam odrasle otroke in še nimam vnukov.
Ravnokar berem, da je minister Zver svojo namero o ukinitvi splošnega uspeha že omilil, ko so ga opozorili, da je po anketi Dnevnika več kot polovica vprašanih proti. “Minister Milan Zver je povedal, da ne bodo vztrajali pri popolni odpravi splošnega učnega uspeha v osnovni šoli, če se bo med razpravo pokazalo, da nima ustrezne podpore,” poroča Dnevnik. Razprava bo nedvomno še zanimiva.
Lucija, res je, za razliko od drugih področij imamo v šolstvu nenehno reforme. Te prinašajo dobre in slabe rešitve. Kakor sem se pogovarjala, imajo v tujini povsem enake izkušnje. Zelo se strinjam tudi s teboj, da bi morali več dati na splošno razgledanost. Otroci, ki imajo razgledane starše, ki se z njimi ukvarjajo, s tem nimajo težav. Veliko pa jih je, ki te sreče nimajo.
Število odličnjakov se je povečalo predvsem z uvedbo devetletke. Pri predmetu šport za sprostitev npr. res ni težko dobiti petke, če se 35 ur, kolikor je pouku namenjeno, pretvori v 6 pohodov ob sončnih sobotah.
Tudi h gledališkemu klubu se vpišejo le tisti učenci, ki jih predmet zanima, enako velja za likovno snovanje… Starši prvo leto, ko je bil uveden 7r devetletke “vpili”, kako so njihovi otroci preobremenjeni z dodatnim številom ur zaradi izbirnih predmetov. Ko so na koncu leta dobili spričevala v roke in so ugotovili, kako so jim prav ti predmeti pripomogli k odličnemu uspehu, je bilo takoj konec jamranja o preobremenjenosti.Ko je sedanji minister uvedel možnost samo dveh izbirnih predmetov (še ena staršem všečna poteza), je večina učencev ohranila tri, kar ponovno priča o zgrešeni politiki staršev v klubu Šola po meri človeka. Saj res, odkar je novi minister s pomočjo te t.i. civilne družbe uspel “ukiniti” delovne zvezke in “zmanjšati” težo šolskih torb (ali res?), je šla Šola po meri človeka kar v ilegalo. Mu bo zdaj uspelo zmanjšati število učiteljev v svetu šole in tako povečati vpliv lokalne skupnosti(politike)
na delo šole? Najbolj staršem všečna poteza bi sicer bila odprava ocenjevanja, ker pa to vendar ne gre, bo za začetek ukinitev uspeha kar v redu.
Janina, skrb zbujajoče podatke omenjaš. Skupina staršev ugotovi, da ne marajo delovnih zvezkov in ministrstvo jim ustreže, potem se spomnijo, da bi zmanjšali število izbirnih predmetov, na ministrstvu jim spet ustrežejo. Absurd! Stroke očitno nihče nič več ne vpraša, kaj šele učitelje, ki z učenci delajo.
Strinjam se z uvedbo drugega tujega jezika, ni pa mi jasno, zakaj se pri nas s prvim tujim jezikom (kolikor vem) začne šele v četrtem razredu devetletke. Teorije, da učenje tujega jezika ogroža učenje materinščine na najzgodnejši stopnji, so popolnoma predpotopne, saj se da jezik učiti skozi igro in zabavo – danes se pa res ni težko zgledovati po sodobnih pedagoških pristopih k poučevanjuu jezika, ki jih prakticirajo v tujini, pa tudi pri nas, v nekaterih jezikovnih šolah. Vprašanje je seveda, ali naši učitelji te pristope obvladajo in ali imajo dovolj znanja angleščine : če bi namreč otroke že na začetku morili s slovnico in lekcijami, potem je res bolje obdržati sedanji sistem.
jasnin komentar potrebuje dopolnilo samo v toliko, da prvi tuji jezik spada v vrtec k igri. takrat pobere otrok z igro temelj za nadaljevanje pozneje. Brez travm. Nobeno trpinčenje otrok ni to.
Ne strinjam se s popolno ukinitvijo splošnega učnega uspeha, spremembe naj rgumentira stroka.
Paksa ki traja že desetletja in vodi do hiperinflacije odličnjakov, namreč imam zaključeno 3 in sem odličen. To mi ni všeč. Malo morgen si odličen, če imaš 3. V tem primeru je to zame popolnoma enako ukinitvi splošnega uspeha. Pride ata – lokalni politveljak berem, nahruli šolnike in dobi sine odličen uspeh s trojko iz matematike? Bljak.