Minister za javno upravo javnim uslužbencem grozi z detektivi, češ da »goljufajo pri bolniških dopustih in prevozu na delo«. Minister za zdravje samozaposlenim grozi z za dobro tretjino višjimi prispevki za zdravstveno zavarovanje, ker »se nekateri izogibajo plačilu po dejanskem dohodku«. Kot da bi večina javnih uslužbencev in samozaposlenih samo čakala, kdaj in kako bodo lahko ogoljufali državo.
Koliko je v resnici takšnih goljufov? Minister za javno upravo ve povedati le, da je med javnimi uslužbenci goljufov le peščica. Ta peščica je lahko deset, sto ali tisoč, javnih uslužbencev je namreč okrog 180 tisoč, kolikor vem. Navedb ministra za zdravje o domnevnem številu goljufov pri plačevanju zdravstvenih prispevkov nisem zasledila. Nisem tudi zasledila, kakšno škodo ti goljufi povzročajo državi. Pa tudi ne, koliko bodo stali detektivi in koliko več denarja od prispevkov samozaposlenih se bo nabralo v zdravstveni blagajni.
Kdor išče luknje v zakonih, bo to počel še naprej. Z detektivi tega minister za javno upravo ne bo zatrl, prav tako minister za zdravje z dvigom prispevkov ne. Zaradi dviga prispevkov bo motiv za izogibanje plačilu samo še večji. Več denarja, kot je v igri, bolj se izplača goljufati. Države, ki znižajo davke in prispevke, imajo praviloma večji izplen od tistih, ki jih navijajo.
Če bodo prispevki za samozaposlene za 34 odstotkov višji, kot so zdaj, bo po mojem mnenju bo marsikateri prisiljen zapreti svojo dejavnost in se prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Namesto, da bi se preživljal sam, državi plačeval davke in prispevke, bo postal njeno breme. Država mu bo morala plačevati nadomestilo za brezposelnost in po vsej verjetnosti še socialno pomoč. Večina samozaposlenih, ki jim namerava minister za zdravje dvigniti prispevke, so namreč kmetje in kulturniki.
Po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi minister za javno upravo razmislil, kako delovni čas javnim uslužbencem čim bolj prilagoditi naravi njihovega dela, da bi lahko bili čim bolj produktivni. Kakor mi pravijo, jim ga zdaj določa povsem birokratsko, zanj so vsi uradniki enaki, obravnava jih kot robote.
Minister za zdravje pa očitno tudi pomisli ne, da morda precej bolj pušča pri porabi denarja iz zdravstvene blagajne. Seveda, če bi odprl črno skrinjo in se lotil vzpostavljanja sistema, ki bo omogočil pregledno porabo denarja, bi zadel ob preveč lobijev.
...
Kar rdečke dobim, ko slišim za naše zdravstvo in izkoriščanje le njega. Vse skupaj je le en lari fari in dvigovanje prispevkov samozaposlenim pesek v oči davkoplačevalcem, da se prikrijejo druge manipulacije z državnim denarjem…
Gre preprosto le za obvezni samoprispevek, ki je v začetku sicer prisila, ko pa si enkrat v sistemu, pa si ministrstvo jemlje pravico boga, da ga zvišuje po svojih luknjah… Ko pa potrebuješ konkretno neko storitev, zdravnika ali posvet, moraš pa le to hudo drago plačati in poiskati pri zasebniku, kajti v sklopu “zdravstva” na to čakaš tako dolgo, da te vmes lahko že 3x prekopljejo…
Veš, da ne govorim na pamet, v teh skoraj 15 mesecih sem si skusila “boga in pol”, kot rečemo… Danes je točno en mesec, kar se že zdravim za tisto, kar bi v sistemu še na vrsti ne bila…
In ja, še to o izkoriščanju – po skoraj 30 letih delovne dobe (letos septembra) sem z izjemo dveh porodniških staležev v bolniški zdaj že skoraj 15 mesecev. Mesečna refundacija ZZZV znaša cca. 350 evrov (bruto bruto).
Točno Lucija, to je Bručanova črna škatla, ki se je ne dotakne. Rečejo ti samo, ni denarja, čakati je treba tri mesece, pol leta, dve leti… Ko pa jih vprašaš, kam gre denar, ki ga dobijo, kaj zanj naredijo, pa začnejo tarnati o staranju prebivalstva, o ljudeh, ki med bolniško nabirajo gobe in podobno.
Lepo, da si omenila “staranje prebivalstva”… Še en velik “kozlaraj”, ki ga imam sedaj priliko doživljati na lastni koži…
Velika večina teh t.i. starejših prebivalcev potrebuje le “sogovornika”, nekoga, katerim bi lahko potožili v stilu – tu boli me, tam boli me, av… no, in obvezno mesečno ali celo trimesečno “berbo rcnij”… Namesto, da se zaradi njih filajo ambulante, bi z reorganizacijo zdravstva lahko uvedli samo za “poslušanje” usposobljene zdravstvene delavce, ki bi bili mnooooogo cenejši od dohtarjev. Poglej, tudi sama največkrat rabim le recepte od svojega zdravnika, tisto “strokovno” mnenje si pač iščem v samoplačniških ordinacijah… Pač nisem tip, ki bi bil sposoben čakati nekaj mesecev na odgovor na vprašanje, ki se mi poraja danes… In še to sem si pogruntala v tem času: Če bomo samo čakali na delovanje sistema, v smislu: po tridesetih letih polnjenja zdravstvene blagajne, mi to pripada… je bolje, da si danes kupimo krsto, se vanjo vležemo in počakamo, da bo konec… To “mi pripada” je treba v glavah spremeniti v “sem dala prostovoljni prispevek”, potem te nekoliko manj “boli”, sploh če pozabiš, da so te vanj dobesedno – zakonsko prisilili.
No, pa še tole… Ne bi ravno rekla, da je to glih Bručanova pogruntacija, če sem poštena, čeprav je prav on tam, kjer bi lahko kaj spremenil… Dokler ne bo prišlo do temeljite reorganizacije kompletnega zdravstva, bodo vsi “zavijali” v en rog… So in bodo. No. Tako jaz mislim.