Povprečno 70 evrov vplača vsak mesec okrog 380 tisoč zaposlenih v Sloveniji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi in zavarovalnice vsak mesec s temi vplačili zberejo 26,6 milijona evrov. To sklepam na podlagi dostopnih podatkov. Ob sprejetju zakona leta 2000, predvsem pa takrat, ko so nas zaposlene predstavniki takratne vlade prepričevali, naj se v to zavarovanje vključimo, da bomo ob upokojitvi dobili rento in bomo skupaj s pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja v starosti imeli zagotovljene dostojne prihodke, so nam obljubili, da bodo redno spremljali, kaj se s tem denarjem dogaja. Obljubljali so, da bodo poskrbeli, da ta denar ne bo poniknil, da bo privarčevani znesek čim višji.
Ko zdaj, po sedmih letih, pogledam na spletno stran ministrstva za delo, zadnje podatke o zavarovancih najdem za junij 2004, zadnjo »informacijo o razvoju pokojninskega zavarovanja« za leto 2003. Hkrati lahko še preberem, da je »namen informacije seznaniti socialne partnerje z razvojem dodatnega pokojninskega zavarovanja in s pričakovanim razvojem ter prihodnjimi aktivnostmi ministrstva na tem področju«.
Problem je, da zavarovanci po sedmih letih še zmeraj ne vemo, ali je pokojninska družba, vzajemni sklad ali zavarovalnica, kamor vplačujemo svojih 70 ali celo več evrov na mesec, res najboljša izbira. Ko smo sklepali prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, so nam obljubljali, da bomo čez tri leta izvajalca lahko zamenjali, če bomo ugotovili, da je drugi boljši. Kako naj to ugotovim, če ni podatkov, kako uspešno posamezni izvajalci obračajo naš denar, če oblast niti za to ni poskrbela, da bi bili ti podatki primerljivi. Ne prejšnja ne sedanja. Ugotavljam celo, da so po letu 2004 na ministrstvu za delo na prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje povsem pozabili.
Poglavitni namen tega zavarovanja je privarčevati čim več denarja za starost. Kakor zdaj kaže, se bo, sicer v milejši obliki, ponovila zgodba z življenjskimi zavarovanji iz konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko so ljudje zaradi hiperinflacije po 15 ali 20 letih dobili izplačano zavarovalnino, ki je zadoščala za večerjo.
...
Hudo, tole kar pišeš, čeprav upam, da iz tega, da ne objavljajo podatkov, še ne kaže sklepati na propad tega … katerega že … pokojninskega stebra. Bi pa bilo koristno vprašati na ministrstvo, zakaj ni podatkov oziroma kako to, da ne spremljajo, kaj se dogaja. Nemara bi tudi sindikalno aristokracijo kazalo pobarati, ali v zvezi s tem kaj počne.