Ploskajo nezdružljivim rešitvam

Visoki predstavniki EU so se ta teden odpravili v Beograd in Prištino. Na pogovorih v Beogradu sogovornike prepričujejo, naj čim prej oblikujejo EU naklonjeno vlado in jih prosijo za konstruktivno sodelovanje pri reševanju statusa Kosova. V Prištini pa govorijo, da podpirajo predlog glede prihodnjega statusa Kosova, ki ga predlaga odposlanec OZN Martti Ahtisaari.

Jacques Rupnik, direktor pariškega inštituta za izobraževanje, znanost in inovacije (CERI), ob tem ugotavlja, da so odločitve EU, ko gre za Srbijo in Kosovo, povsem zmedene oziroma celo nasprotujoče si. Po zadnjih volitvah v Srbiji so zunanji ministri EU ugotovili, da so zmagale EU naklonjene stranke, dejansko pa so največ glasov (28,5 odstotka) dobili radikalci, ki jih vodi Vojislav Šešelj, ki mu sodijo na Haaškem sodišču za zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije. Pa tudi predsednik vlade Vojislav Koštunica in predsednik države Boris Tadić sta po Rupnikovih besedah nacionalista. Razlika med vsemi tremi je samo v skrajnosti stališč, ki jih zagovarjajo.

Zakaj je politika EU do Srbije in Kosova zmedena? V Bruslju podpirajo Tadića in Koštunico, ki sta pripravila novo ustavo, v kateri jasno piše, da bo Kosovo zmeraj integralni del Srbije. »Organizirali so celo referendum o sprejemu te ustave in EU je temu ploskala,« razlaga Jacques Rupnik. Pred nekaj dnevi je Martti Ahtisaari predstavil svoj predlog za rešitev statusa Kosova s katerim predlaga neodvisnost, čeprav to izrecno ni napisal. Bruselj ta predlog spet podpira. Kaj torej podpirajo? Da Kosovo ostane del Srbije ali njegovo neodvisnost?

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 4 na “Ploskajo nezdružljivim rešitvam”
  1. vojko je rekel/rekla:

    Mislim, da si zadela bistvo. EU pravzaprav ne ve, kaj bi rada s in od Srbije,še manj, kako to doseči. Na drugi strani za ZDA Srbija trenutno ni v ospredju zanimanja. Znamenja, ki jih dobiva Beograd, so zato zmedena, Srbija pa je idelano lovišče za partikularne koristolovce.

  2. Anal-itik je rekel/rekla:

    Opazam se nekaj paradoksov:

    1. EU je pri obravnavanju Srbiji kljub vecji “hipoteki” (Mladic, Karadzic) precej manj stroga kot svoje case do Hrvaske… S tem v regijo posilja cudne signale; s preziranjem razseznosti problema haaskih obtozencev pa mimogrede daje pokritje tistim, ki trdijo, da bi se lahko po odcepitvi Kosova odcepila tudi RS v BiH – glavni argument zoper to verizno reackijo je bil dosedaj namrec ta, da je RS utemeljena na genocidu in vojnih zlocinih

    2. Srbija dobiva kao tolazilne namige, da Kosovo ne more biti neodvisno, ker bomo potem imeli dve drzavi albanskega naroda v Evropi; in kaj potem? Kaj pa sta Grcija in Ciper drugo kot dve drzavi istega naroda?

    3. Srbi Rusom prodajajo drzavna podjetja, ker jim ti obljubljajo, da bodo glasovali zoper neodvisnost Kosova v VS OZN. Kaj pa, ce glasovanja sploh ne bo? Torej ce se bodo Rusi vzdrzali glasovanja o resoluciji, ki sploh ne bo omenjala neodvisnosti Kosova, hkrat pa bo ta z nekaterimi mednarodnimi priznanji postala de facto dejstvo.

    Mislim, da je idealno lovisce za koristolovce v tem primeru tudi Kosovo. Vakuum oblasti v tej ex-SAP ustreza mnogim, npr. Americanom (koncesija za mobilno telefonijo itd.)

  3. vojko je rekel/rekla:

    ad 3. Nisem prepričan, da Srbi Rusom kaj veliko prodajajo, kar je precej presenetljivo. Kolikor vem, Prva petoletka Trstenik navzlic silnim ruskim željam, mislim, da se zanjo potegujejo drugi ruski jeklar, pozabil sem ime, še vedno ni ruska. Ne bi bilo presenečenje, če bi Rusi tudi Srbe poskusili prevzgojiti s cenami plina in nafte.

  4. darja je rekel/rekla:

    1. “EU pravzaprav ne ve, kaj bi rada s in od Srbije,še manj, kako to doseči”
    Januarja so zunanji ministri recimo sprejeli sklep, naj Srbija čim prej oblikuje proevropsko vlado, ki bo pripravljena reševati probleme in konstruktivno sodelovati z mednarodno skupnostjo.
    Kaj je mednarodna skupnost, recimo? Prej so v vseh sklepih dosledno omenjali “polno sodelovanje s Haaškim sodiščem”, kar z drugimi besedami pomeni izročitev obtožencev.
    2. Primerjava med Srbijo in Hrvaško: ja, Hrvaški so zagrozili z blokado za začetek pogajanj o članstvu šele, ko so zares vedeli, da vlada ve, kje je Gotovina in zato lahko poskrbi za njegovo izročitev Haagu. Pogajanja o pridružitveno-stabilizacijskem sporazumu s Srbijo (to je ena stopnja nižje kot pri Hrvaški) so prekinili, ko so imeli dokaze, da Mladić v Srbiji prejema pokojnino, skratka vlada prav tako ve, kje je, kdo ga varuje. Bomo videli, kaj bodo zunanji ministri EU sklenili v ponedeljek, ko se spet sestanejo in bosta Srbija in Kosovo glavni temi seje.
    3.EU ne ve, kaj bi s Srbijo: EU ne ve, kaj bi sama s sabo, glavni projekt nemškega predsedstva je recimo oživljanje slabi dve leti starega trupla, ki se imenuje evropska ustava.
    4. ZDA: sicer nisem natančneje spremljala, a je v Washingtonu Srbijo in Kosovo v zadnjem času kdo sploh omenil?
    5. Dve albanski državi: bolj problmatična je Makedonija, kjer imajo predele z večinskim albanskim prebivalstvom kot tigrova koža po vsej državi.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 17. april 2009 

Vse konflikte na svetu je mogoče rešiti, neskončno zavlačevanje pri njihovem reševanju ni izgovor, je pred poslanci finskega parlamenta dejal nekdanji predsednik in Nobelov nagrajenec Martti Ahtisaari, ki je pred kratkim v New Yorku povedal, da najbrž ne bo posrednik pri reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.
Kot poroča Helsingin Sanomat, je po Ahtisaarijevih besedah nesprejemljivo, da nasilje, ki zahteva ogromne človeške žrtve in ovira gospodarski in socialni razvoj, traja neskončno. Gospodarska recesija je enkratna priložnost za rešitev sporov, “okno [...]

darja, torek, 27. januar 2009 

Tiha diplomacija dolgih jezikov se nadaljuje in stopnjuje – z dvojnimi jeziki. Zunanji minister Samuel Žbogar se je v Bruslju razgovoril kar pred TV kamerami in pred novinarskimi mikrofoni. Še preden je sploh odločeno, ali bo sprejet predlog evropske komisije o pomoči skupine modrecev oziroma o mediaciji, je minister dejansko razkril, kaj namerava Slovenija zahtevati, s čim se bo zadovoljila, da bo Hrvaška lahko nadaljevala pogajanja, razkril je tudi časovni okvir za dogovor.
 “Mediacija bo iskala politično rešitev, ki ne bo [...]

vojko, ponedeljek, 28. september 2009 

Čeprav se zdi, da bi gospodarska kriza oziroma najbolj plakativni razlogi zanjo nemške volivce morali ‘potisniti’ v levo, se to na včerjašnjih volitvah v bundestag na prvi pogled ni zgodilo. Zmagale so konservativno-liberalne stranke, FDP je pri tem pristala celo pri najboljšem izidu v zgodovini. Toda hkrati so konservativci, CDU in CSU, navzlic kanclerskemu bonusu Angele Merkel zabeležili drugi najslabši izid po letu 1949 in dobili komaj kaj več glasov, kot jih je dobil Helmut Kohl, ko je leta 1998 [...]

darja, torek, 1. september 2009 

Nekdanja Jugoslavija se spet sestavlja. Po skoraj 20 letih, ko je politične povezave pretrgala vojna, se v miru spet vzpostavljajo vsakdanje vezi med podjetji, stanovskimi skupinami in posamezniki. Jugoslavije že dolgo ni več, na njenem mestu nastaja jugoobmočje, ugotavlja britanski tednik Economist.
Metka Jerina, v. d. generalne direktorice direktorata za ekonomske odnose s tujino pri ministrstvu za gospodarstvo, je za razgledi.net pojasnila, da je Slovenija kot članica EU geografsko, kulturno in zgodovinsko še vedno močno vpeta v dogajanje na področju nekdanje [...]

darja, petek, 19. junij 2009 

Če bi Hrvaška res bila pripravljena za dokončanje pogajanj in čimprejšnji vstop v EU, ne bi izstopila iz pogajanj z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Ravnala bi enako kot Slovenija, ko je morala pogoltniti španski kompromis, za katerega večina Slovencev zdaj sploh ne ve več, kaj natančno je, v času pogajanj pa bi skoraj izkrvaveli v boju proti njemu. Ker pa Hrvaška na vstop v EU ni pripravljena in ni izvedla reform, med katerimi bi bile nekatere zelo boleče, [...]